Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo vas vabi na Praznik zlatih hrušk, ki bo v torek, 26. novembra ob 11. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani /Dvorana Urška.

Na prireditvi se bodo predstavile založbe, katerih knjige za otroke in mladino iz leta 2023 so prejele znak za kakovost zlata hruška, in prejemniki priznanj Zlata hruška 2024.

Na slovesnosti bodo sodelovali:

• dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana,
• Katja Stergar, direktorica Javne agencije RS za knjigo
• Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
• mag. Jerneja Stoviček, predsednice strokovne komisije ZBDS za priznanja zlata hruška
• Anja Portin, finska pisateljica, dobitnica nagrade finlandia za najboljše otroško in mladinsko literarno delo
• letošnji prejemniki priznanj in znakov kakovosti zlata hruška
• glasbenika Yanni Pearl in Martin Martis in 
• povezovalec Boštjan Gorenc Pižama.

Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

V torek, 19. novembra., bo na vrsti novo srečanje iz niza Odmevi IBBY kongresa, ki je potekal v mestu v zalivu avgusta letos. Kongres mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY – International Board of Book for Young People je gostil delegate z vsega sveta in prinesel nove vsebine v zvezi s  spodbujanjem bralne kulture.

Da imamo Slovenci veliko dobrih praks na to temo, ki so primerne za najlmajše in jih lahko vpeljemo tudi v domače okolje, se bomo lahko prepričali v torek, 19. novembra., ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu. Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice bo takrat gostil izvedenki dr. Barbaro Baloh in Alenko Štrukelj.

Barbara Baloh je izredna profesorica in predavateljica ter vodja Centra za jezike in medkulturnost na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in strokovnjakinja didaktike slovenščine v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Ukvarja se z jezikovnimi in s sociolingvističnimi vidiki razvoja otrokovega govora v enojezičnem, kot tudi v večjezičnem okolju.  Njeno raziskovalno in pedagoško delo se navezuje tudi na učenje in poučevanje slovenščine kot maternega, drugega ali tujega jezika ter z vprašanji povezanimi z razvijanjem jezikovne zmožnosti v prvem in drugem jeziku.

Ob teorijah o spodbujanju bralne pismenosti in bralne kulture na stičišču v predšolskem obdobju, ko otrok še ne bere samostojno, in ob kakovostni literaturi bo ponudila tudi praktične nasvete v okviru pripovedovalnice, t. j. delavnice pripovedovanja s pomočjo kart, kock … Skupno branje z otrokom in razpravljanje o prebranih vsebinah lahko dodatno pripomore k razumevanju besed in konteksta, v katerem se pojavljajo. V večjezičnem in večkulturnem okolju je pomembno, kako motiviramo otroka za branje v drugem jeziku, saj to ne vpliva le na izobraževanje, ampak ima tudi pomembne posledice za kognitivni razvoj.

Alenka Štrukelj, univerzitetna diplomirana komunikologinja, je po dvajsetih letih dela na področju odnosov z javnostjo svoje poslanstvo našla v promociji branja in knjig. Trenutno je zaposlena na Andragoškem centru Slovenije, kjer med drugim opravlja vlogo nacionalne koordinatorke Nacionalnega meseca skupnega branja in je urednica spletne strani za družinsko pismenost. Je pa tudi ustvarjalka knjižnega bloga Literarna lekarna in vodja bralne skupine v Mestni knjižnici Kranj.

Na tržaškem večeru bo spregovorila o pomenu družinskega branja v okviru družinske pismenosti. Branje in pisanje nista povezana samo z učenjem, saj je pismenost pomembna za opravljanje dela, za delovanje v domačem okolju in v svetu, za razvedrilo in zabavo oziroma za preživetje družine in posameznika. Vanjo  lahko prištevamo tudi gledanje televizije, iskanje informacij prek spleta, družinske navade in praznovanja, opravljanje gospodinjskih opravil pa tudi sodelovanje v društvih in družabnem življenju. Zbranim bo predstavila tudi spletno stran, ki je prav temu namenjena in nosi naslov Družinska pismenost.

Več informacij o dogodkih dobite tudi na spletni strani www.knjiznica.it in na družbenih omrežjih knjižnice. Pišete lahko na mladinskioddelek@knjiznica.it ali pokličete na 040/9896153. Lepo vabljeni!

Med 18. in 22. novembrom 2024 v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V teh dneh se bodo zvrstili različni dogodki, s katerimi knjižničarji opozarjajo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi.

Letošnje praznovanje Tedna splošnih knjižnic z naslovom Zberimo se v knjižnici! temelji na vrednotah in načelih, ki jih poudarja Ljubljanski manifest, s pozivom k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v času digitalne dobe. V sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti, s sloganom “(Z)BERIMO (SE) V KNJIŽNICI” opozarjamo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost.

Knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta.

Ljubljanski bralni manifest poudarja prav to – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje, ki ga v knjižnicah ohranjamo in spodbujamo.

V čedalje zapletenejšem informacijskem okolju morajo biti državljani sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati različnim okoliščinam. Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov.

Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij ter tistimi, ki ga nimajo. Na ta pomemben dan želijo poudariti naslednja načela:

1. Dostopnost za vse: splošne knjižnice so brezplačne in dostopne vsem, ne glede na starost, spol, ekonomski status, veroizpoved ali druge osebne okoliščine. To jih postavlja v središče prizadevanj za enakopravno družbo.
2. Podpora vseživljenjskemu učenju: knjižnice s svojo široko ponudbo gradiv, digitalnih virov in dogodkov omogočajo razvoj znanja in spretnosti skozi celotno življenje posameznika. Posebej pomembne so pri opismenjevanju starejših in digitalno manj pismenih skupin.
3. Krepitev skupnosti in družbene vključenosti: splošne knjižnice so središča skupnosti, v katerih se ljudje lahko srečujejo, izmenjujejo ideje ter sodelujejo pri ustvarjanju bolj povezane in solidarne družbe. Še posebej so pomembne za ranljive skupine, kot so: starejši, mladostniki in osebe s posebnimi potrebami.
4. Podpora kulturni raznolikosti in dialogu: knjižnice spodbujajo medkulturni dialog in ohranjanje kulturne dediščine ter zagotavljajo dostop do gradiv, ki odražajo različne kulture in jezike.

Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek je ob tem povedal: »Obiščite svoje lokalne knjižnice, v katerih bodo potekali različni dogodki in aktivnosti, namenjeni vsem generacijam – od delavnic za otroke in bralnih klubov do predstavitev knjig. Splošne knjižnice so srce naše skupnosti – pridružite se nam pri praznovanju in skupaj podprite njihovo vlogo v sodobni družbi«.

V sredo, 20. novembra ob 11. uri bodo v Osrednji knjižnici Celje obeležili Dan splošnih knjižnic s podelitvijo nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte knjižnic, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Ob tem bodo nagradili tudi knjižničarje, ki na portalu Dobreknjige.si z izbranimi in kvalitetnimi priporočili knjig bralce spodbujajo k branju.

Za več informacij o dogodkih in dejavnostih ob dnevu splošnih knjižnic obiščite spletno stran knjiznice.si.