• Datum: 17. september – 2. december 2025
• Kraj: osnovne šole, splošne knjižnice, knjigarne Mladinske knjige in drugi knjižni prostori po vsej Sloveniji

Drugi festival izvirne slovenske slikanice bo s številnimi dogodki, na katerih bodo združili moči priznani slovenski avtorji, avtorice, ilustratorji in ilustratorke, otroke popeljal v domišljijski svet slikanic. Z dogodki, ki bodo potekali po vsej Sloveniji in povezali različne generacije, bomo praznovali moč domišljije, skupnosti in dobrih zgodb. 2. Festival izvirne slovenske slikanice bo potekal med avgustom in decembrom 2025, v Mladinski knjigi pa ga prirejajo v sodelovanju s številnimi kulturnimi organizacijami.

Slikanice otroke prvič popeljejo v knjižno krajino – v sozvočje pisane besede in ilustracije. So čarobna vrata, s katerimi se jim odprejo svetovi zgodb in domišljije. S prebrano besedo in podobo gradimo trdne temelje ljubezni do knjig in branja, razvijamo pismenost in spodbujamo razvoj govora že v najzgodnejših letih. Vsak trenutek, preživet ob branju slikanic, je skupno druženje in dragocena naložba v prihodnost otrok, v njihovo zmožnost učenja, razvijanja domišljijskih svetov in globokega razumevanja sveta.

Več informacij o festivalu

Dogodki so del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Festival poteka v sodelovanju z Nacionalnim mesecem branja (NMSB 2025).

Ciciban je prvič izšel pred natanko osemdesetimi leti. Septembra 1945 je mlajšim šolarjem obljubil, da bo izhajal vsak mesec, in obljubo še danes drži.

Že prva številka Cicibana je prinesla poezijo, pravljico, realistično prozo, ljudsko pripoved, uganke, slikopis, kontaktno rubriko in celo likovno delavnico.

Doslej je izšlo že več kot 900 številk najstarejše revije za otroke pri nas, iz njenih vsebin pa je nastalo še in še dobrih knjig.

Kljub častitljivi starosti Ciciban ostaja radoveden in igriv. Še vedno vabi k branju besed in podob pa tudi k reševanju nalog in spoznavanju zanimivosti iz sveta živali, športa, družbe, tehnike, umetnosti. Je hkrati knjižnica in galerija.

Ker je 80. rojstni dan velika reč, so pri Mladinski knjigi Založbi sklenili, da 1. septembra vse prvošolce pri nas in v zamejstvu obdarijo s posebno jubilejno tematsko številko Ciciban gre v šolo, ki se vsebinsko naslanja na dolgoletno Cicibanovo tradicijo. V njem so raznovrstna kakovostna besedila in ilustracije, vsem pa je skupno, da se tematsko ali motivno navezujejo na prehod iz vrtca v šolo. Tako so se poklonili najstarejši reviji za otroke pri nas, hkrati pa tudi tistim prvošolcem, ki so sicer za to prikrajšani, omogočili stik s kakovostno revijo.

Pri projektu so jih podprli NLB, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo in Zavarovalnica Triglav.

Letos bomo partnerji Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Gozdarska knjižnica Gozdarskega inštituta Slovenije ter Andragoški center Slovenije ponovno združili moči in na svetovni dan turizma, 27. septembra, organizirali Branje v gozdnih knjižnicah. Projekt bo usklajen z letošnjo temo: »Turizem in trajnostna preobrazba«.

Ta tema poudarja pomembno vlogo turističnega sektorja pri podpiranju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 s poudarkom na inovacijah, vključenosti in trajnostni preobrazbi. Organizacija združenih narodov želi poudariti ključno vlogo tega sektorja pri spodbujanju miru in razumevanja med narodi in kulturami ter pri podpiranju spravnih procesov.

Hkrati pa ta tema globoko odmeva tudi z naravo branja v gozdnih knjižnicah. Gozdne knjižnice so zgrajene iz recikliranih materialov in v naravnem, neokrnjenem okolju, gozd pa spreminjajo v oder in prostor srečevanj. Dogodki so brezplačni in odprti za vse. Vsi so vabljeni k sodelovanju, tako da prinesejo knjigo, ki jo že imajo – takšno, ki so jo prebrali in jo zdaj želijo deliti ali zamenjati. S tem bogatijo svojo skupnost – z zgodbami, znanjem, prijaznimi spodbudnimi besedami ali preprosto z aplavzom, ki ga prejmejo tisti, ki pogumno stopijo naprej in delijo.

Gozdne knjižnice niso le prostor za knjige, temveč tudi za osebno rast, mir in soustvarjanje skupnosti.

Z dogodki v okviru  branje v gozdnih knjižnicah se vključujemo tudi v Nacionalni mesec skupnega branja 2025 (https://nmsb.pismen.si), v katerem je letošnja osrednja tema glasno branje in pripovedovanje. S tem nadaljujemo rdečo nit z lanskega leta, ko smo v ospredje postavili branje v javnem prostoru.

Ko pripovedujemo zgodbe ali jih beremo na glas, besede oživijo, zgodbe pa zaživijo v skupnosti. Skupno branje nas povezuje – bodisi kot poslušalce bodisi kot pripovedovalce, saj v nas prebuja radovednost, empatijo in ljubezen do literature. Javne prostore, kakršen je tudi gozd, lahko spremenimo v domove zgodb, kjer se vsakdo lahko začuti povabljenega, da prisluhne ali sodeluje. Vsaka prebrana stran je korak bližje k ustvarjanju bralne kulture, ki nas bogati in združuje.

Društva, skupine in institucije vabimo, da v soboto, 27. septembra 2025, ob 17. uri v najbližjem gozdu, npr. ob učni oziroma tematski poti, organizirajo z branjem povezan dogodek. To je lahko  postavitev gozdne knjižnice, javno branje literature v gozdu, pripovedovalski večer, predstavitve knjig, pravljice za otroke ali kaj podobnega. Morda organizirano obiščete gozdno knjižnico izven svojega kraja.

Pri organizaciji dogodkov se lahko povežete z lokalnimi vrtci, šolami, domovi za starejše, medgeneracijskimi centri, VDC centri, splošnimi knjižnicami ter založbami, občinami in drugimi zainteresiranimi posamezniki.

Namen in cilji projekta:

• ozaveščanje o pomenu branja za življenje posameznikov in družbe (branje je osnova vseh pismenosti),
• branje spodbuja mišljenje in prinaša znanje, z branjem knjig lahko raziskujemo različne teme in ideje,
• spodbujanje bralne kulture in branja za užitek,
• druženje ob knjigi in s knjigo v javnem prostoru,
• branje knjig v gozdu še posebej blagodejno vpliva na naš duševni in čustveni razvoj,
• opozarjanje na pomen gozda kot pomembnega vira obnovljivih virov energije in surovin ter njegovega blagodejnega vpliva na celotno okolje in prebivalstvo,
• seznanitev javnosti z različnimi (inovativnimi) možnostmi, ki jih ponuja turizem pri nas,
• popularizacija turizma, še posebej v manj znanih območjih države,
• razvoj zelenega turizma za razvoj krožnega gospodarstva,
• sodelovanje in povezovanje institucij, skupin in posameznikov pri razvoju podeželja, turizma oz. gospodarstva.

Vabljeni k sodelovanju!