Mestna knjižnica Kranj je konec leta 2023 ustanovila delovno skupino za lahko branje, ki je kot enega ključnih korakov k večji dostopnosti knjižničnih storitev pripravila novo zbirko z naslovom Berem zlahka. Zbirka, umeščena v drugo nadstropje Knjižnice Globus, je zasnovana po zgledu kompetenčnega centra za lahko branje ter predstavlja pomemben prispevek k vključevanju ranljivih skupin v svet branja, znanja in kulture.

Zbirka Berem zlahka, ki se odpira danes, 30. septembra 2025, ponuja raznoliko gradivo, prilagojeno uporabnikom s posebnimi potrebami: od knjig v Braillovi pisavi in zvočnih knjig do gradiva v slovenskem znakovnem jeziku, knjig z večjim tiskom, prilagojenih besedil za osebe z disleksijo ter enostavno napisanih vsebin (v lahkem branju). Gradivo je jasno tematsko razporejeno in opremljeno s piktogrami, ki omogočajo boljšo preglednost in samostojen dostop.

Poleg knjižnega gradiva so v sklopu zbirke uporabnikom na voljo tudi različni pripomočki za branje, kot so bralna očala, lupe (Ergo Line, nastavki Ergo Base), elektronsko povečevalo (SmartView Xtend), barvna ravnila, CD predvajalnika zvočnih knjig, predvajalnik zvočnih knjig (DAISY format) in prenosno elektronsko povečevalo (PocketViewer). Namen zbirke in pripomočkov je olajšati branje in dostop do informacij vsem tistim, ki se vsakodnevno soočajo z različnimi vrstami ovir – vidnimi in nevidnimi.

V Knjižnici Globus so v zadnjih letih razvili celovit sistem storitev za ranljive skupine. Prilagojena jim je že notranja ureditev: omogočen je dostop z invalidskim vozičkom, dvigalo z govorno funkcijo in tipkami z Braillovo pisavo, toaletni prostori za invalide in slušna zanka v dvorani za prireditve. Uporabnikom z evropsko invalidsko izkaznico knjižnica omogoča brezplačno članstvo, pred knjižnico je na voljo parkirno mesto za invalide, organizirani so tudi individualni ogledi knjižnice ter dostava gradiva na dom za tiste, ki obisk knjižnice težko izvedejo sami.

Pomemben vidik delovanja knjižnice je tudi povezovanje z lokalnimi organizacijami, kot so Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, Varstveno delovni center Kranj, Center Korak – za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, Dom upokojencev Kranj in druge ustanove, ki se posvečajo podpori posameznikom z različnimi omejitvami. Knjižnica Globus deluje tudi kot demenci prijazna točka, sodeluje z Združenjem Spominčica ter v Zdravstvenem kotičku gosti predstavitve društev in delavnic na temo zdravja. Za tujce organizirajo brezplačne tečaje slovenskega jezika, s čimer dodatno krepijo dostopnost do znanja in vključevanje v lokalno okolje.

Zbirka Berem zlahka ni le zbirka knjig, temveč pomemben korak k ustvarjanju bolj vključujočega, dostopnega in enakopravnega javnega prostora. Mestna knjižnica Kranj z njo utrjuje svojo zavezanost razumevanju in podpori ranljivim skupinam ter odpira prostor, kjer je branje dostopno vsem – ne glede na njihove zmožnosti ali okoliščine. Zbirka predstavlja začetek širšega razvoja prilagojenih storitev: v prihodnosti knjižnica načrtuje širitev vsebin, nadgradnjo pripomočkov za branje ter uvedbo programov, ki bodo še bolj ciljno podpirali osebe z različnimi oviranostmi, starejše, tujce in druge skupine uporabnikov. S tem knjižnica aktivno prispeva k uresničevanju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, zlasti na področju zmanjševanja neenakosti, zagotavljanja kakovostnega izobraževanja za vse ter spodbujanja dostopne in vključujoče družbe. V sodelovanju z lokalnimi organizacijami in ob stalnem dialogu s skupnostjo knjižnica ostaja prostor odprtosti, dostopa in povezovanja.

(Foto: Mestna knjižnica Kranj; besedilo: iz obvestila za medije)

 

17. septembra, na dan zlatih knjig, dan rojstva in smrti Franceta Bevka, začenjamo praznovanje 65. obletnice Bralne značke.

Uvod v bralno leto bodo darilne slikanice za vse prvošolce in bralni maratoni po vsej Sloveniji. Posebej slovesno bo na Prevaljah, v Mestu Bralne značke, kjer se bo celoletno dogajanje začelo z otvoritvijo Festivala Bralne značke.

Letos bodo najmlajši šolarji in njihove družine po vsej Sloveniji ter v slovenskem zamejskem in zdomskem/izseljenskem prostoru povabljeni k branju z darilnim natisom slikanice Slavka Pregla O fantu, ki je imel rad ptičke z ilustracijami Anke Kočevar (pripravljeno po izdaji založbe Mladinska knjiga).

S slikanico praznujemo 80 let Slavka Pregla in 65 let Bralne značke, pa tudi 80 let založbe Mladinska knjiga.

V sredo, 17. septembra, bodo po vsej Sloveniji potekale slavnostne podelitve darilne slikanice, z njimi se bo začelo tudi otvoritveno dogajanje Festivala Bralne značke na Prevaljah, ki bo v celoti posvečeno vabilu k družinskemu branju.

Tako se bodo otroci prvega triletja OŠ Franja Goloba Prevalje srečali s Slavkom Preglom in Anko Kočevar, dogajanje bo delavnično povezovala mentorica branja mag. Tilka Jamnik, k branju pa vabimo v sodelovanju s Festivalom izvirne slovenske slikanice in založbo Mladinska knjiga.

Festival Bralne značke bo zajel tudi vse prevaljske podružnične šole in vrtec, kjer se bodo mladi bralci srečali z Boštjanom Gorencem Pižamo, Gajo Kos, Markom Kravosom in Ivanom Mitrevskim.

Naj spomnimo, da je praznovanje ob 17. septembru kot nalašč, da se pridružimo trajnostni pobudi 10 minut za branje , s katero Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Andragoški center Slovenije in Javna agencija za knjigo v Nacionalnem mesecu skupnega branja 2025 vabimo h konkretnim in izvedljivim korakom za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture med otroki, mladimi in odraslimi.

Danes, 10. septembra 2025 se ponovno začenja projekt Rastem s knjigo, nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, namenjen učencem 7. razreda osnovnih šol in dijakom 1. letnika srednjih šol. Z njim želimo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Projekt pripravlja Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Pionirsko – kompetenčnim centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), Zavodom RS za šolstvo ter Združenjem splošnih knjižnic

V šolskem letu 2025/2026 bo potekal že dvajsetič za osnovne šole in šestnajstič za srednje šole. Vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol bodo prejeli vsak svoj brezplačen izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih in srednjih šol. Obisk knjižnice poleg prejema knjige vključuje tudi spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige. Med šolskim letom potekajo tudi srečanja učencev in dijakov z avtorji izbranih knjig po številnih slovenskih šolah, ponekod pa tudi v zamejstvu in drugod po svetu. Te nastope v okviru svojih programov sofinancirata Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS in Društvo slovenskih pisateljev.

Sedmošolci bodo letos ob obisku lokalne splošne knjižnice prejeli v dar knjigo Nine Mav Hrovat: Orientacisti Škorpijonov pik (ilustriral Damijan Stepančič (Miš, 2024)), dijaki prvih letnikov srednjih šol pa knjigo Janje Vidmar: Koliko še? (Miš, 2024).

Več o projektu Rastem s knjigo

Pismenost je temeljni kamen človeškega potenciala. Omogoča nam, da bolje razumemo sami sebe in se bolje učimo od drugih, zato je ključna za osebno opolnomočenje, družbeno preobrazbo, demokratično udeležbo in trajnostni razvoj.

V zadnjih desetletjih smo dosegli velik napredek pri zmanjševanju razkoraka v pismenosti. Pred 50 leti skoraj četrtina mladih ni znala ne brati ne pisati. Danes je 93 % mladih pismenih, predvsem zaradi boljšega dostopa do šolanja. UNESCO je bil gonilna sila tega skupnega napredka, še posebej s podporo politikam in programom pismenosti, od katerih je od leta 2020 imelo koristi 50 držav.

Kljub temu pa na svetovni ravni skoraj 739 milijonov mladih in odraslih še vedno ne zna brati in pisati, zato nas čaka še veliko dela. Poleg tega je izziv v digitalni dobi še zahtevnejši. Nikoli doslej ni bilo tako nujno imeti razvite le temeljne pismenosti, da bi se lahko soočili z eksponentno rastjo znanja in informacij v digitalnem prostoru, potrebujemo tudi sposobnost kritičnega razmišljanja in razlikovanja med mnenji in dejstvi.

Zato UNESCO letos obeležuje mednarodni dan pismenosti pod geslom »Spodbujajmo pismenost v digitalni dobi« in nas vabi k ponovnemu premisleku o tem, kaj danes pomeni biti pismen. Samo znanje branja in pisanja namreč ne zadostuje več. Države morajo v svoje šolske učne načrte vključiti tudi medijsko in informacijsko pismenost, pri čemer jim UNESCO pomaga.

Čeprav nove tehnologije povečujejo kompleksnost izzivov na področju pismenosti, digitalna doba prinaša tudi priložnosti za izboljšanje pridobivanja temeljne pismenosti, saj učenje postaja bolj prilagojeno in dostopno še posebej za najbolj marginalizirane skupine prebivalstva. V tem smislu UNESCO in njegovi partnerji s programi, kot so Vrata do javno dostopnega izobraževanja na področju digitalne pismenosti, pomagajo 22 državam izkoristiti digitalne platforme in odprte spletne tečaje za izboljšanje izobraževalnih dosežkov.

UNESCO zagotavlja tudi usposabljanje učiteljem in izobraževalcem o tem, kako izkoristiti te tehnologije za spodbujanje pismenosti, na primer v okviru naših prizadevanj za izboljšanje digitalnih kompetenc 575 učiteljev iz petih držav Globalnega zavezništva za pismenost, glavne platforme za sodelovanje na tem področju. Kajti čeprav lahko digitalna orodja zapolnijo nekatere vrzeli, lahko le dopolnjujejo – nikoli pa ne nadomestijo – vrednost učiteljev in njihove predanosti.

Ta naloga je preveč pomembna, da bi jo izvajali osamljeno: zahteva zavezanost na najvišji politični ravni, kot je pokazala resolucija o pismenosti, ki jo je predlagala Mongolija in jo je podprlo 125 držav članic – rekordno število – na 79. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov lani.

Ob tem mednarodnem dnevu UNESCO poziva k ponovni globalni zavezi, da zagotovimo, da bodo vsi otroci in odrasli pismeni – v vseh pomenih besede.

Pismenost je temeljna človekova pravica vseh nas. Odpira vrata drugim človekovim pravicam, večjim svoboščinam in globalnemu državljanstvu. Pismenost je temelj, ki omogoča ljudem, da lahko pridobijo širše znanje, spretnosti, vrednote, stališča in vedenje za spodbujanje kulture trajnega miru, ki temelji na spoštovanju enakosti in nediskriminacije, pravne države, solidarnosti, pravičnosti, raznolikosti in strpnosti, ter za gradnjo harmoničnih odnosov s samim seboj, drugimi ljudmi in planetom Zemljo.

Kljub napredku vsaj 739 milijonov mladih in odraslih po vsem svetu leta 2024 še vedno ne dosega najnižjih ravni bralne pismenosti. Hkrati pa 4 od 10 otrok ne dosegajo minimalne ravni branja, 272 milijonov otrok in mladostnikov pa leta 2023 sploh ni obiskovalo šole.

Zato je še kako pomembno, da tudi s takimi posebnimi dnevi, kot je 8. september, mednarodni dan pismenosti, opozarjamo oblikovalce politik in javnost na ključni pomen pismenosti za ustvarjanje bolj pismene, pravične, mirne in trajnostne družbe.

Mednarodni dan pismenosti 2025 poteka pod skupno temo temo »Spodbujanje pismenosti v digitalni dobi«.

Digitalizacija spreminja način, kako se učimo, živimo, delamo in družimo, tako na pozitiven kot na negativen način, odvisno od tega, na kakšen način jo uporabljamo. Digitalna orodja lahko pomagajo razširiti priložnosti za učenje v ranljivih skupinah, med katere spada tudi 739 milijonov mladih in odraslih, ki nimajo temeljnih spretnosti pismenosti, hkrati pa prinaša tveganje za dvojno marginalizacijo – te skupine so po eni strani izključene iz tradicionalnih oblik učenja pismenosti, po drugi pa tudi iz koristi, ki jih prinaša digitalna doba. Digitalizacija sproža tudi druga vprašanja, povezana z vprašanji zasebnosti, digitalnega nadzora, okrepljenih predsodkov, etike, tveganja za pasivno potrošnjo in vplivi na okolje.

 

Pismenost je ključ za to, da bodo te spremembe vključujoče, ustrezne in smiselne. Poleg veščine branja in pisanja na papirju pismenost v digitalni dobi omogoča, da ljudje lahko varno in ustrezno dostopajo do digitalnih vsebin in kako jih razumejo, ocenjujejo, ustvarjajo, komunicirajo in uporabljajo. Pismenost je prav tako osrednjega pomena pri spodbujanju kritičnega mišljenja, presojanju verodostojnih informacij in se znajdejo v zapletenih informacijskih okolij.

Mednarodni dan pismenosti je vsako leto priložnost za kritičen razmislek o tem, kaj pismenost pomeni danes ter kako se v digitalni dobi oblikujejo, upravljajo in spremljajo načini poučevanja pismenosti ter programi in politike na tem področju. Letošnji mednaordni dan pismenosti bo priložnost tudi za to, da izpostavimo učinkovite politike in intervencije, ki spodbujajo pismenost kot skupno dobro in človekovo pravico – kot vzvod za opolnomočenje in preobrazbo za izgradnjo bolj vključujočih, pravičnih in trajnostnih družb.

 

Povzeto po: UNESCO