Pismenost je temeljni kamen človeškega potenciala. Omogoča nam, da bolje razumemo sami sebe in se bolje učimo od drugih, zato je ključna za osebno opolnomočenje, družbeno preobrazbo, demokratično udeležbo in trajnostni razvoj.
V zadnjih desetletjih smo dosegli velik napredek pri zmanjševanju razkoraka v pismenosti. Pred 50 leti skoraj četrtina mladih ni znala ne brati ne pisati. Danes je 93 % mladih pismenih, predvsem zaradi boljšega dostopa do šolanja. UNESCO je bil gonilna sila tega skupnega napredka, še posebej s podporo politikam in programom pismenosti, od katerih je od leta 2020 imelo koristi 50 držav.
Kljub temu pa na svetovni ravni skoraj 739 milijonov mladih in odraslih še vedno ne zna brati in pisati, zato nas čaka še veliko dela. Poleg tega je izziv v digitalni dobi še zahtevnejši. Nikoli doslej ni bilo tako nujno imeti razvite le temeljne pismenosti, da bi se lahko soočili z eksponentno rastjo znanja in informacij v digitalnem prostoru, potrebujemo tudi sposobnost kritičnega razmišljanja in razlikovanja med mnenji in dejstvi.
Zato UNESCO letos obeležuje mednarodni dan pismenosti pod geslom »Spodbujajmo pismenost v digitalni dobi« in nas vabi k ponovnemu premisleku o tem, kaj danes pomeni biti pismen. Samo znanje branja in pisanja namreč ne zadostuje več. Države morajo v svoje šolske učne načrte vključiti tudi medijsko in informacijsko pismenost, pri čemer jim UNESCO pomaga.
Čeprav nove tehnologije povečujejo kompleksnost izzivov na področju pismenosti, digitalna doba prinaša tudi priložnosti za izboljšanje pridobivanja temeljne pismenosti, saj učenje postaja bolj prilagojeno in dostopno še posebej za najbolj marginalizirane skupine prebivalstva. V tem smislu UNESCO in njegovi partnerji s programi, kot so Vrata do javno dostopnega izobraževanja na področju digitalne pismenosti, pomagajo 22 državam izkoristiti digitalne platforme in odprte spletne tečaje za izboljšanje izobraževalnih dosežkov.
UNESCO zagotavlja tudi usposabljanje učiteljem in izobraževalcem o tem, kako izkoristiti te tehnologije za spodbujanje pismenosti, na primer v okviru naših prizadevanj za izboljšanje digitalnih kompetenc 575 učiteljev iz petih držav Globalnega zavezništva za pismenost, glavne platforme za sodelovanje na tem področju. Kajti čeprav lahko digitalna orodja zapolnijo nekatere vrzeli, lahko le dopolnjujejo – nikoli pa ne nadomestijo – vrednost učiteljev in njihove predanosti.
Ta naloga je preveč pomembna, da bi jo izvajali osamljeno: zahteva zavezanost na najvišji politični ravni, kot je pokazala resolucija o pismenosti, ki jo je predlagala Mongolija in jo je podprlo 125 držav članic – rekordno število – na 79. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov lani.
Ob tem mednarodnem dnevu UNESCO poziva k ponovni globalni zavezi, da zagotovimo, da bodo vsi otroci in odrasli pismeni – v vseh pomenih besede.