Med 24. in 26. junijem je v Haniji na otoku Kreta v Grčiji potekala 23. Evropska konferenca o pismenosti. Organiziralo jo je Helensko združenje za jezik in pismenost (HALL: Hellenic Association for Language and Literacy) skupaj z Zvezo evropskih bralnih društev (FELA: Federation of European Literacy Associations). Tema konference je bila Pismenost za vse: novi izzivi, nove perspektive.

Na evropski konferenci o pismenosti je 300 udeležencev iz štiridesetih držav, med njimi tudi predavatelji iz neevropskih držav, razpravljalo o pomenu pismenosti in o spodbujanju branja v tem hitro spreminjajočem se svetu. Govorili smo o tem, kako se zato spreminja tudi definicija pismenosti, da pismenost ni pravica vseh in kako lahko skupinam, ki živijo v manj spodbudnem okolju, omogočimo dostop do izobrazbe. Presenetilo me je, da je bilo veliko raziskav s področja pismenosti, ki so jih predstavljali strokovnjaki, narejenih na majhnih vzorcih. Vsi pa se strinjajo, da moramo definicijo pismenosti na novo premisliti in da osnovna pismenost ni več dovolj za uspešno udejstvovanje v družbi. Ne samo, da moramo dvigniti raven pismenosti, izjemno pomembna danes  svetu, ki je poln izzivov, postaja kritična pismenost.

Z velikimi izzivi pri zagotavljanju ustrezne ravni pismenosti se soočamo tudi vzgojitelji in učitelji. Svet postaja vse bolj digitalen in vzgojitelji in učitelji na to nismo pripravljeni. Poučujemo učence, ki učnega jezika ne znajo, njihovi materni jeziki so drugačni od jezika okolja, v katerem živijo, pozornost otrok je vse krajša. Testi pogosto preverjajo le branje, razumevanje prebranega in pisanje, izobraževanje ne sledi hitrim spremembam, ki zahtevajo, da na pismenost pogledamo širše. Strokovnjaki so poudarili tudi, da je kritična pismenost širši pojem kot kritično mišljenje.

Na konferenci je bila zastopana tudi močna delegacija slovenskih strokovnjakinj s področja bralne pismenosti in spodbujanja branja. Referate smo predstavile Petra Potočnik, Petra Mikeln, Tilka Jamnik, Metka Kostanjevec, Sanja Šabeder Jaušovec, Veronika Rot Gabrovec, Ana Vogrinčič Čepič, Tatjana Vučajnk, Urška Repinc, Romana Fekonja, Tatjana Lukovnjak in Barbara Hanuš. Profesorice Prve gimnazije Maribor so predstavile plakat in priročnik za spoznavanje Evropske unije v predšolskem obdobju. Pokazale smo, da se na področju spodbujanja pismenosti v Sloveniji veliko dogaja.

V Haniji so podelili nagrado za inovativno prakso na področju promocije bralne kulture. Prejel jo je finski projekt Words Matter. Pred dvema letoma je to nagrado prejelo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Slovenija bo organizatorka naslednje evropske konference o pismenosti in sicer bo 24. Evropska konferenca potekala v Ljubljani julija 2026 v organizaciji Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS v partnerstvu z Bralnim društvom Slovenije in ostalimi sodelavci s področja bralne kulture. Naslov konference je že določen: Pismenost: vrata v boljši svet.

Bralno društvo Slovenije vas vabi na nacionalni posvet z naslovom Humor rešuje človeka*, ki bo v ponedeljek, 9. septembra 2024, potekal v Cankarjevem domu. 

Podrobnosti si lahko preberete v okvirnem programu (pdf, 1 str, 266 KB), več informacij sledi. 

Odprtje razstave 25. maja 2024 ob 18. uri s kuratorkama dr. Katjo Kobolt in Mašo Žekš z ustvarjalkami.

Skozi vizuro sodobnosti razstava z izborom publikacij, ilustracij ter pozicij sodobne umetnosti, pa tudi s filmskim in pedagoškim programom ter predavanji predstavi otroka druge polovice 20. stoletja ter izbrane ustvarjalke za otroke v Sloveniji in na področju bivše Jugoslavije.

Po grozotah druge svetovne vojne ter odločnem boju za svobodo v okviru NOB je ideja otroštva kot posebnega obdobja v življenju pomembno vplivala na obnovo in načine razvoja povojne družbe, tako doma kot po svetu. »Stoletje otroka« je sovpadlo s stoletjem knjige. Knjige, revije, časopisi ter z njimi ilustracije so otroke spremljali skozi odraščanje.

Otroci socializma, predvsem v naraščajočih mestih, so se po soočanju s preizkušnjami vojne aktivno vključili v obnovo domovine, se začeli več igrati, obiskovati domove igre in dela (vrtce), šole, ukvarjali so se s športom, obiskovali morske in gorske kolonije, se kulturno udejstvovali, dobili razširjeno pravico do zdravstvenega in socialnega varstva in skrbstva, začel jih je obdarjati dedek Mraz, postali pa so tudi državljani sveta.
Izobraževanje, kulturna vzgoja in posebej književnost za otroke, ki so predstavljali skoraj polovico takratnega prebivalstva, so številnim kulturnim delavkam_cem ponudili prostor za njihovo ustvarjalnost. Prav ustvarjalnost za otroke (in z njimi) je bila torej tista, ki je z besedo, zvokom, sliko, lutkami ali gibom na široko odprla vrata v svet umetnosti tudi tistim, ki so jim bila prej večinoma zaprta: ženskam in otrokom širokih ljudskih množic.
Na vrhunce ustvarjalnosti in književnosti za otroke tistega časa – v smislu razcveta izvirne produkcije, vzpostavljanja povezav in (infra)strukture na področju prevodov in produkcije, pa tudi množičnosti in dostopnosti – danes marsikje gledamo iz drugačnih zornih kotov. S sodelovanjem v tem razvoju ustvarjalke_ci za otroke niso sooblikovale_i zgolj podob otroštva, temveč z njimi tudi ideje nove družbe in sveta. Te so bile kot bakle minule bodočnosti predane v roke otrok tistega časa, ko se je na obzorju sveta še lesketala prihodnost.

𝗢𝗱𝗽𝗶𝗿𝗮𝗹𝗻𝗶 𝗰̌𝗮𝘀:
torek-petek: 10.00-18.00
nedelja: 10.00-14.00

Vstop na razstavo in dogodke (razen filmskega programa v Slovenski kinoteki) je prost.