27. Pripovedovalski festival

27. Pripovedovalski festival

V Cankarjevem domu bo med 15. in 24. marcem potekal 27. Pripovedovalski festival.

Program je zasnovala nova programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, ki je na festival na temo simbola vode med drugim vključila dve praizvedbi nekdanjih programskih vodij festivala Anje Štefan in Špele Frlic ter v goste povabila pripovedovalko Shonaleigh Cumbers.

Celoten program in nakup vstopnic na spletni strani Cakarjevega doma.

Ujeti ali svobodni na maturi 2024 – Literarne oddaje in radijske igre Radia Slovenija v času priprav na maturo

Ujeti ali svobodni na maturi 2024 – Literarne oddaje in radijske igre Radia Slovenija v času priprav na maturo

Foto: Radijska igra Zaprta vrata; Matija Vastl, Saša Pavlin Stošić, Nina Valič; foto: RTVSLO/Adrian Pregelj.
 
 
Ujeti ali svobodni?, razmišljajo letošnji maturanti ob pripravah na pisanje maturitetnega eseja. Toda koliko so v svoji ujetosti zares svobodni Hana iz Grumove Goge, Garcin, Ines in Estelle za Sartrovimi Zaprtimi vrati, Simon Weber iz Jančarjevega Velikega briljantnega valčka ali delavke v Našem skladišču Tjaše Mislej? Poudarke izbranih dramskih besedil bodo predstavili literarni večeri in radijske igre.
 
Branje in poslušanje sta si po izkušnji najbolj sorodna. Vsekakor pa je poslušanje tisto, ki krepi abstraktno mišljenje. V izrazito konkretnem in vizualnem svetu pa pozornost usmerja na vsebino in v naše notranje svetove.
 
Sicer je za generacijo Z osredotočeno poslušanje gotovo eden večjih izzivov, a je prav literatura v slušnem mediju lahko komplementarna ustaljenim učnim procesom in branju, kot takšna pa razširitveno učno in didaktično sredstvo.
 
Oddaje bodo dostopne na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa in platformi RTV 365, zamejene vsebine pa bodo imele časovna okna odprta do 7. maja, ko je razpisan termin za maturitetni esej iz materinščine.
 
5. 3., Ars, 21.05
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
V Grumovi drami je v svojo mladostno travmo ujeta mlada Hana in kar nekaj moči potrebuje za osvoboditev. Oddajo je leta 1999, ko smo v literarnih večerih začeli spremljati maturitetne eseje, pripravila profesorica slovenščine Iva Ciglar z Gimnazije in srednje šoli Rudolfa Maistra Kamnik.
 
12. 3., Ars, 21.05
Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata
Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku v svojih delih pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje ali bolje razčiščevanje oblikujejo trije protagonist, zaprti v skupen prostor: pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na Gimnaziji Poljane.
 
19. 3., Ars, 21.05
Drago Jančar: Veliki briljantni valček 2024
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Literarni večer je pripravila Nada Barbarič.
 
26. 3., Ars, 21.05
Tjaša Mislej: Naše skladišče
Tudi tokrat naslov tematskega sklopa Ujeti ali svobodni? nazorno opisuje stanje v družbi – nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je več kot očitna. Literarni večer je pripravil Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana.
 
Radijska igra
25. 3., Ars, 22.05
Slavko Grum, Zarika Snoj Vrbovšek: Dogodek v mestu Gogi
Igra je nastala po kultni istoimenski dramski predlogi iz leta 1929, sicer značilno ekspresionističnega dela. Grum se je namreč zgledoval po ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu in njegovem poskusu uveljavitve tako imenovanega avtonomnega oziroma osvobojenega gledališča. V njem naj bi se odvijalo več prizorov hkrati, vendar ne v logičnem kavzalnem zaporedju, ob čemer naj bi igralci učinkovali samo kot marionete. V teh ozirih se je Grum odrekel tradicionalni dramski zgradbi, s tem pa v slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov. Tako je za Dogodek v mestu Gogi poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse preostale dramske osebe pa so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme.
Režiser: Jože Valentič
 
26. 3., Prvi, 21.05
Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata
Francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre je dogajanje igre, nastale po njegovi istoimenski enodejanki, postavil v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšnega obsega izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora.
Prevajalka: Draga Ahačič
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
 
 
Arsovo domače branje
Knjižna klasika – literatura, ki univerzalno prikazuje družbo in posameznika, odstira etična vprašanja in sledi človekovim čustvom, vse to z izrazito estetsko močjo, je del splošne izobrazbe; vsi naj bi jo poznali, sklicujemo se nanjo, pa vendar preredko segamo po njej. Celovito jo obravnava srednješolski učni načrt, 3. program Radia Slovenija – program Ars pa se mu pridružuje s sklopom Arsovo domače branje. Njegov namen je literarna dela, ki so predvidena za maturitetni esej oziroma ki so vključena v pouk književnosti v srednjih šolah, predstaviti v obliki literarnih večerov in ponuditi dijakom estetski užitek ob izbranih odlomkih, povezanih s poljudno-strokovno spremno besedo. Oddaje so tako primerna dopolnitev šolskih predavanj, namenjena poslušanju. Pripravljajo jih srednješolski profesorice oz. profesorji književnosti in drugi uveljavljeni poznavalci književnosti, režirajo jih priznani radijski režiserji, odlomke besedil in spremno besedo pa berejo vrhunski slovenski igralci in radijski napovedovalci. Vedno jih lahko poslušate v podkastu.
 
Grafoskop
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Monotematska oddaja na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars vsako zadnjo sredo v mesecu ob 13.25, na zahtevo pa tudi kot podkast.
 
 
Vabljeni k poslušanju! Naj bo Radio Slovenija pri učenju torej dober sogovornik in zvedav sopotnik.
Kulturni bazar 2024

Kulturni bazar 2024

Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje.

Kulturni bazar 2024 vključuje več kot štirideset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem ter študentkam in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, sociale, okolja in prostora …).

Osrednja tema bo Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Skozi program bomo poudarili pomembno vlogo kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem okolju. Predstavili bomo kulturno-umetnostne vsebine vseh področij umetnosti, ki naslavljajo bivanje v sožitju, hkrati pa bomo z različnimi kulturno-umetnostnimi dejavnostmi izpostavili primere dobrih praks različnih ustvarjalnih partnerstev na nacionalni in lokalni ravni. Tema odpira prostor za vzpostavljanje novih odnosov in vezi, in sicer tako med ljudmi kot tudi med različnimi področji našega bivanja (zdravje, okolje in prostor…).

Šestnajsti Kulturni bazar pripravljamo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,  in Zavod RS za šolstvo v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom Slovenije, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za naravne vire in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani. Medijski partner dogodka je 3. program Radia Slovenija – program Ars.

 

Povezava do prijavnice >

Rok za prijavo je podaljšan do petka, 15. marca 2024.

Vabljeni!

Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma (27. septembra) beremo v gozdnih knjižnicah

Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma (27. septembra) beremo v gozdnih knjižnicah

Ob svetovnem dnevu turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra, številne turistične organizacije z različnimi dogodki in manifestacijami ozaveščajo o pomenu turizma in njegovem vplivu na družbene, kulturne, politične, okoljske in gospodarske vrednote po vsem svetu. Letošnja tema je »Turizem in mir«, kar gre v teh nemirnih časih razumeti kot poziv k miru po vsem svetu.

Letošnji dan turizma bo Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Andragoškim centrom Slovenije in Gozdarsko knjižnico (Gozdarski inštitut Slovenije) obeležil s povabilom k branju v gozdu. S tem bomo spodbujali bralno kulturo v Sloveniji in se vključili tudi v Nacionalni mesec skupnega branja, v katerem bo letos osrednja tema branje v javnem prostoru (več: https://nmsb.pismen.si).

Gozd je učilna. Drevesa so čudesa našega sveta. Vsako posebej nas zna nagovoriti. Zato nas vabi, da mu prisluhnemo. Vstopimo v dvorano skrivnosti dreves s knjigo in besedo.

Slovenska turistična društva v sodelovanju z občinami, kulturnimi in vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, enotami Zavoda za gozdove Slovenije, domovi za starejše, založbami in drugimi zainteresiranimi na ta dan pripravljajo številne prireditve, ki bodo povezale predstavnike vseh generacij z branjem, turizmom in mirom. Vse dogodke najdete na spletni strani Turistične zveze Slovenije.

Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu turizma v Sloveniji bo v petek, 27. septembra 2024, ob 17. uri v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Škocjanu, kjer je postavljena prva gozdna knjižnica v Sloveniji.

Dodatne informacije: Jože Prah, joze.prah@amis.net 041 657 560

Dan evropskih avtorjev

Dan evropskih avtorjev

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Andragoški center Slovenije se tudi letos pridružujemo pobudi Evropske komisije za praznovanje dneva evropskih avtorjev, ki ga bomo obeležili 25. marca 2024.
 
 
Dan evropskih avtorjev je pobuda, s katero želimo mlajše generacije dodatno spodbuditi k branju knjig ter jim pomagati odkriti raznolikost evropske literature. Namen praznovanja je ozaveščati otroke in mlade, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju. Mladim želimo omogočiti, da aktivno sodelujejo v dejavnostih, kot so srečanja z avtorji, razprave o knjigah in zgodbah, spoznavanje procesa založništva, prevajanje in še veliko več.
 
Več informacij o pobudi, napotkih, kako vaše dogodke predstaviti na evropskem zemljevidu bralnih dogodkov, o pregledu bralnih dejavnosti, ki so jih različne ustanove pripravile v lanskem letu, komunikacijskih poteh ter o turneji evropskih avtorjev najdete na spletni strani Evropske komisije o dnevu evropskih avtorjev (angleško Day of European Authors).
 
V okviru druge izdaje Dneva evropskih avtorjev Evropska komisija organizira konferenco s ciljem spodbujanja sodelovanja med knjižnim in izobraževalnim sektorjem za boj proti upadanju bralnih sposobnosti in navad med mladimi. Konferenca bo potekala v nizozemskem Leuvnu 25. in 26. marca 2024, prvi dan se je lahko udeležite tudi na daljavo. Za spremljanje konference prek spleta se prijavite na tej povezavi.
 
 
Vabimo vse vzgojno-izobraževalne zavode in kulturne ustanove, da se s svojimi dogodki pridružijo praznovanju dneva evropskih avtorjev. Več informacij v okrožnici. Dodajamo nekaj slovenskih primerov dobrih praks lanskega leta, ki so objavljeni v dogodkovniku NMSB.
 

Dan evropskih avtorjev je tudi priložnost, da poudarimo pomen številnih programov, projektov in dejavnosti za spodbujanje branja in bralne kulture, ki že potekajo po vsej Sloveniji.

Od leta 2008 deluje Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAK), ki skrbi za razvoj programov in projektov bralne kulture na nacionalni ravni. Več informacij o programih in projektih s tega področja najdete na njihovi spletni strani oziroma spletnih straneh kulturnih ustanov s področja bralne kulture, ki jih JAK sofinancira.

Prav tako vas vabimo, da si ogledate številne dejavnosti slovenskih splošnih knjižnic, ki jih najdete na portalu slovenskih splošnih knjižnic v zavihku Bralna kultura in bralna pismenost.

Aktualnim informacijam kulturnih ustanov z vseh področij kulture lahko sledite na spletni strani Kulturnega bazarja, nacionalnega stičišča kulturno-umetnostne vzgoje.

Posebej priporočamo spletno stran Nacionalni mesec skupnega branja 2024 (NMSB), na kateri bodo v dogodkovniku zbrane aktualne informacije o dnevu evropskih avtorjev, hkrati vas vabimo, da tja tudi vi vpišete bralne dejavnosti, ki jih boste izvajali 25. marca.

Vabljeni, da se pridružite praznovanju dneva evropskih avtorjev.

 
 
Strokovno srečanje Bralnice pod slamnikom: Knjiga moja izbira!

Strokovno srečanje Bralnice pod slamnikom: Knjiga moja izbira!

Štirinajsti mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom bo letos v ospredje postavil knjigo kot izbiro ter bralne navade mladih.

Letošnji že štirinajsti festival Bralnice pod slamnikom, ki bo potekal od marca do maja, so organizatorji naslovili s Knjiga – moja izbira! V našem vsakdanjiku se nam na vsakem koraku ponujajo številne kratkočasne dejavnosti in pogosto potem zmedeni begamo od ene do druge, dokler se seveda spet ne pojavi nekaj novega. Je v današnjem času sploh še prostor za nekaj tako »staromodnega« kot je knjiga? Katere knjige izbirajo otroci in mladostniki, kadar je izbira povsem njihova? Jih najdejo v šolski knjižnici ali kje drugje? So s knjigami radi sami ali se ob njih radi družijo, pogovarjajo, ustvarjajo? Zakaj bi sploh brali tiskane knjige, če lahko beremo z zaslonov? Nam branje lahko ponudi kaj, česar nam nobena druga dejavnost ne more?

Ta vprašanja bodo rdeča nit letošnjega festivala, ki se bo začel s tradicionalnim strokovnim srečanjem, ki bo potekalo v soboto, 9. marca 2024 med 8.30 in 15.00 v Knjižnici Domžale. Čaka nas pester program, v fokusu letošnjih predavanj pa bo prav zgoraj navedena problematika. V goste prihaja kar nekaj strokovnjakov s področja knjige in dela z mladimi, na okrogli mizi pa bomo prisluhnili tudi mladim bralcem. Dr. Tina Bilban bo predstavila rezultate ankete osnovnošolcev o njihovih bralnih navadah in tem, kakšne knjige najraje berejo, Maruša Prelesnik Zdešar in Jasna Meklin bosta predstavili projekt Prebrane celice, o Pravljičnem studiu bo predavala mag. Špela Frlic, govora bo o festivalu Itn. (Nika Pušlar, Sara Medved), gost pa bo tudi vedno aktualni dr. Miha Kovač, ki bo v svojem prispevku predaval o knjižnem branju v času umetne inteligence. Del srečanja bo namenjen tudi okrogli mizi mentoric branja (Marta Grkman, Štefka Zore) in mladih bralcev. Strokovno srečanja bo moderiral Ambrož Kvartič.

Program strokovnega srečanja

Podrobnejši opis dogajanja v okviru festivala

 

Vabljeni!