Ciciban je prvič izšel pred natanko osemdesetimi leti. Septembra 1945 je mlajšim šolarjem obljubil, da bo izhajal vsak mesec, in obljubo še danes drži.

Že prva številka Cicibana je prinesla poezijo, pravljico, realistično prozo, ljudsko pripoved, uganke, slikopis, kontaktno rubriko in celo likovno delavnico.

Doslej je izšlo že več kot 900 številk najstarejše revije za otroke pri nas, iz njenih vsebin pa je nastalo še in še dobrih knjig.

Kljub častitljivi starosti Ciciban ostaja radoveden in igriv. Še vedno vabi k branju besed in podob pa tudi k reševanju nalog in spoznavanju zanimivosti iz sveta živali, športa, družbe, tehnike, umetnosti. Je hkrati knjižnica in galerija.

Ker je 80. rojstni dan velika reč, so pri Mladinski knjigi Založbi sklenili, da 1. septembra vse prvošolce pri nas in v zamejstvu obdarijo s posebno jubilejno tematsko številko Ciciban gre v šolo, ki se vsebinsko naslanja na dolgoletno Cicibanovo tradicijo. V njem so raznovrstna kakovostna besedila in ilustracije, vsem pa je skupno, da se tematsko ali motivno navezujejo na prehod iz vrtca v šolo. Tako so se poklonili najstarejši reviji za otroke pri nas, hkrati pa tudi tistim prvošolcem, ki so sicer za to prikrajšani, omogočili stik s kakovostno revijo.

Pri projektu so jih podprli NLB, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo in Zavarovalnica Triglav.

Letos bomo partnerji Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Gozdarska knjižnica Gozdarskega inštituta Slovenije ter Andragoški center Slovenije ponovno združili moči in na svetovni dan turizma, 27. septembra, organizirali Branje v gozdnih knjižnicah. Projekt bo usklajen z letošnjo temo: »Turizem in trajnostna preobrazba«.

Ta tema poudarja pomembno vlogo turističnega sektorja pri podpiranju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 s poudarkom na inovacijah, vključenosti in trajnostni preobrazbi. Organizacija združenih narodov želi poudariti ključno vlogo tega sektorja pri spodbujanju miru in razumevanja med narodi in kulturami ter pri podpiranju spravnih procesov.

Hkrati pa ta tema globoko odmeva tudi z naravo branja v gozdnih knjižnicah. Gozdne knjižnice so zgrajene iz recikliranih materialov in v naravnem, neokrnjenem okolju, gozd pa spreminjajo v oder in prostor srečevanj. Dogodki so brezplačni in odprti za vse. Vsi so vabljeni k sodelovanju, tako da prinesejo knjigo, ki jo že imajo – takšno, ki so jo prebrali in jo zdaj želijo deliti ali zamenjati. S tem bogatijo svojo skupnost – z zgodbami, znanjem, prijaznimi spodbudnimi besedami ali preprosto z aplavzom, ki ga prejmejo tisti, ki pogumno stopijo naprej in delijo.

Gozdne knjižnice niso le prostor za knjige, temveč tudi za osebno rast, mir in soustvarjanje skupnosti.

Z dogodki v okviru  branje v gozdnih knjižnicah se vključujemo tudi v Nacionalni mesec skupnega branja 2025 (https://nmsb.pismen.si), v katerem je letošnja osrednja tema glasno branje in pripovedovanje. S tem nadaljujemo rdečo nit z lanskega leta, ko smo v ospredje postavili branje v javnem prostoru.

Ko pripovedujemo zgodbe ali jih beremo na glas, besede oživijo, zgodbe pa zaživijo v skupnosti. Skupno branje nas povezuje – bodisi kot poslušalce bodisi kot pripovedovalce, saj v nas prebuja radovednost, empatijo in ljubezen do literature. Javne prostore, kakršen je tudi gozd, lahko spremenimo v domove zgodb, kjer se vsakdo lahko začuti povabljenega, da prisluhne ali sodeluje. Vsaka prebrana stran je korak bližje k ustvarjanju bralne kulture, ki nas bogati in združuje.

Društva, skupine in institucije vabimo, da v soboto, 27. septembra 2025, ob 17. uri v najbližjem gozdu, npr. ob učni oziroma tematski poti, organizirajo z branjem povezan dogodek. To je lahko  postavitev gozdne knjižnice, javno branje literature v gozdu, pripovedovalski večer, predstavitve knjig, pravljice za otroke ali kaj podobnega. Morda organizirano obiščete gozdno knjižnico izven svojega kraja.

Pri organizaciji dogodkov se lahko povežete z lokalnimi vrtci, šolami, domovi za starejše, medgeneracijskimi centri, VDC centri, splošnimi knjižnicami ter založbami, občinami in drugimi zainteresiranimi posamezniki.

Namen in cilji projekta:

• ozaveščanje o pomenu branja za življenje posameznikov in družbe (branje je osnova vseh pismenosti),
• branje spodbuja mišljenje in prinaša znanje, z branjem knjig lahko raziskujemo različne teme in ideje,
• spodbujanje bralne kulture in branja za užitek,
• druženje ob knjigi in s knjigo v javnem prostoru,
• branje knjig v gozdu še posebej blagodejno vpliva na naš duševni in čustveni razvoj,
• opozarjanje na pomen gozda kot pomembnega vira obnovljivih virov energije in surovin ter njegovega blagodejnega vpliva na celotno okolje in prebivalstvo,
• seznanitev javnosti z različnimi (inovativnimi) možnostmi, ki jih ponuja turizem pri nas,
• popularizacija turizma, še posebej v manj znanih območjih države,
• razvoj zelenega turizma za razvoj krožnega gospodarstva,
• sodelovanje in povezovanje institucij, skupin in posameznikov pri razvoju podeželja, turizma oz. gospodarstva.

Vabljeni k sodelovanju!

Datum: 25. november 2025

Lokacija: Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

Letošnji osrednji simpozij Društva Bralna značka Slovenije bo v skladu z večletnim načrtom in evalvacijami njihovih izobraževanj usmerjen v predstavitev kakovostnih mentorskih praks.

V posameznih sklopih bodo predstavili:

• uspešne prakse medgeneracijskega branja, na podlagi izkušenj projekta MG branje, ki pri Bralni znački v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo teče že enajsto leto. Svoje izkušnje bodo predstavljali mentorji branja iz vse Slovenije, spodbudili bomo izmenjavo dobrih praks;
• sveže mentorske pristope, ki s pomočjo igrifikacije spodbujajo bralne, pripovedovalne, literarne kompetence, kritično mišljenje, medosebne kompetenca, osebni razvoj, socialno inteligenco in sprejemanje drugih kultur;
• raznolike poglede na prihodnost Bralne značke v digitalni dobi in možnosti, kjer so lahko sodobna digitalna orodja v oporo pri razvijanju bralne, knjižne in književne kulture (zlasti med otroki in mladimi): pripravili bomo okroglo mizo, kjer bodo govorci spodbujali vključevanje publike;
• cilje in vsebine 24. Evropske konference o bralni pismenosti in bralni kulturi (ki jo sopripravljamo z Evropsko zvezo bralnih društev FELA, Bralnim društvom Slovenije in drugimi partnerji) ter možnosti in priložnosti, ki jih prihajajoče srečanje ponuja slovenski znanstveni in strokovni skupnosti – slušatelje bomo povabili k aktivnemu sodelovanju;
• kakovostno slovensko založniško produkcijo na področju otroške in mladinske književnosti, programska razmišljanja, cilje, ki si jih zastavlja, in poglede na razvoj v prihodnosti – simpozij bo organiziran v sklopu slovenskega knjižnega sejma in bo omogočal živo srečanje s predstavniki založb in njihovo kakovostno produkcijo.

Mentorske prakse: Medgeneracijsko branje: mag. Tilka Jamnik

Z branjem do zvezd (dialoško predavanje z delavnico): dr. Veronika Rot Gabrovec

Pismenost. Vrata v boljši svet. (vabilo na 24. Evropsko konferenco o bralni pismenosti in bralni kulturi): Petra Potočnik

Bralna značka: tradicija, pripravljena za digitalno sobivanje – okrogla miza: Boštjan Gorenšek

Knjigo v roke, pot pod noge – pedagoška praksa: dr. Gaja Kos

Prijava preko GOOGLE OBRAZCA velja za udeležence, ki se NE boste prijavili preko sistema KATIS.

Prijave v KATIS sprejemamo do vključno 21. novembra 2025 (datum za odjavo: 23. november 2025).

Kotizacija za simpozij znaša:
50,00 € (vključno z DDV)
45,00 € (vključno z DDV): mentorji BZ in vsi, ki se ukvarjajo z bralno značko in niso člani BZ; člani društev in zvez prijateljev mladine, Slovenske sekcije IBBY, Bralnega društva Slovenije in Zveze bibliotekarskih društev Slovenija
40,00 € (vključno z DDV): člani Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, študenti in upokojenci

Izobraževanja Bralne značke sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Datum: 8. september 2025

Lokacija: Cankarjev dom v Ljubljani

Nacionalni strokovni posvet Branje za vse bo osredotočen na vključenost in inkluzijo pri branju ter bo zajemal različne vidike bralne kulture in pismenosti. Uveljavljeni predavatelji bodo prikazali, s kakšnimi prilagoditvami lahko literatura postane dostopna različnim skupinam odraslih, otrok in mladostnikov z učnimi težavami, priseljencem, beguncem, Romom ter osebam s senzornimi in intelektualnimi oviranostmi. Na posvetu bodo razstavljene tudi prilagojene knjige za ljudi z bralno oviranostjo.

Organizator nacionalnega posveta je Bralno društvo Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvom za kulturo, Cankarjevim domom v Ljubljani ter finančno podporo Javne agencije za knjigo in Zavoda RS za šolstvo. Posvet bo potekal v Cankarjevem domu.

Vabilo s programom nacionalnega posveta je objavljeno na spletni strani BDS: www.bralno-drustvo.si. Udeležba na posvetu je brezplačna.

Posvet je vključen v sistem profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2025/26 Ministrstva  za vzgojo in izobraževanje, v katalog KATIS. Za strokovne delavce iz vzgojno-izobraževalnih zavodov je za avtomatično pridobitev točk v sistemu VIZ nujna prijava preko sistema KATIS.

Na spletni strani BDS je objavljena e-prijavnica, ki velja za udeležence, ki se NE boste prijavili preko sistema KATIS.

Vabljeni k udeležbi!

Dogodki glasnega branja, ki jih organizira Mestna knjižnica Kranj po skupnim naslovom dajmo knjigi glas, bodo letos poleti izvajali v zelenih zavetjih mesta.

JUNIJ

Bralno-gozdna terapija

Gozdna terapija ali shinrin-yoku je voden sprehod v naravi z aktivnostmi za prebujanje čutov, umirjanje misli, sproščanje in sprejemanje blagodejnih učinkov gozda. Ena od aktivnosti je lahko tudi glasno branje.

Mestna knjižnica Kranj vas v sredo, 18. junija 2025, med 17. in 19.30 vabi na gozdno terapijo v Kanjon reke Kokre. Vodila jo bo prof. Mojca Logar.

Tokrat bodo brali odlomke iz knjige Svetišča narave izpod peresa Irene Cerar.

Navodila: Bralno-gozdno terapijo bodo izvedli v vsakem vremenu. Zbor je ob 17. uri pred Mestno knjižnico Kranj. V primeru dežja bodo se bodo udeleženci sprehodili po kanjonu, nato pa bo branje potekalo v Mestni knjižnici Kranj. Bodite oblečeni in obuti primerno za sprehod v gozdu. Vse potrebno za izvedbo bosta zagotovila organizatorja.

Prijave: Število udeležencev je omejeno na 12. V primeru večjega povpraševanja, bodo organizirali dodatne termine. Udeležbo si zagotovite z vnaprejšnjo najavo na mail: prireditve@mkk.si .

Organizatorja: MKK in dr. Mojca Logar

JULIJ

Glasno branje na vrtu
Branje na glas in poslušanje glasnega branja sta posebna izkušnja, bogatejša kot samostojno tiho branje. Še posebej očarljivo je brati v družbi – sobralcev in poslušalcev, dehtečih cvetlic in žvrgolečih ptic. Tako je v Hortikulturnem vrtu ob Prešernovem gaju, ki ga oživljajo s prenovo in dogodki.

Kdaj: sreda, 23. julija 2025, od 19. do 20. ure v Hortikulturnem vrtu ob Prešernovem gaju

Navodila: Izberite poljubno besedilo v prozi ali v verzih, avtorja, ki vam je ljub, v jeziku, ki vam najlepše zveni – in  se jim pridružite na bralni nanizanki. Vabljeni k branju in poslušanju. V primeru dežja bodo bralno srečanje prestavili na naslednjo sredo, 30. julija.

Organizatorji: Mestna knjižnica Kranj in Hortikulturno društvo Kranj

AVGUST

Glasno branje v gaju
Glasno branje v skupini je srečanje besed in glasov, ki krepi bralno izkušnjo, navdihuje in spodbuja medsebojno razumevanje. Z njim izmenjujemo bralne vtise in širimo ljubezen do branja. V vročem avgustu bodo brali v senci krošenj Prešernovega gaja.

Kdaj: sreda, 20. avgusta 2025, od 19. do 20. ure v Prešernovem gaju

Navodila: Izberite poljubno besedilo v prozi ali v verzih, avtorja, ki vam je ljub, v jeziku, ki vam najlepše zveni – in  se jim pridružite na bralni nanizanki. Vabljeni k branju in poslušanju. V primeru dežja bo bralno srečanje prestavljeno na naslednji dan, 21. 8.

Organizator: Mestna knjižnica Kranj

Tudi letos bo med 4. in 7. junijem 2025 na različnih prizoriščih v Kamniku, Motniku, Vranskem, Trojanah in Volčjem Potoku potekal Križnikov pravljični festival, posvečen bogati dediščini slovenskih ljudskih pripovedi, ki jih je neutrudno zbiral in zapisoval Gašper Križnik.

Festival pod naslovom »Jenkret je biv …« bo tudi letos združil pravljičarje, glasbenike, gledališke ustvarjalce, učitelje in učence ter ljubitelje ustnega izročila v živopisen mozaik dogodkov za vse generacije. Letošnji festival smo podnaslovili Sledi slovenskih ljudskih pravljic.

Celoten program si lahko ogledate tukaj

Knjižnica Franceta Balantiča vas v okviru Križnikovega pravljičnega festivala v Motniku vabi na pripovedovalsko delavnico PRAVLJICE SO MOST: OD LJUDSKEGA K OSEBNEMU.

Delavnica bo potekala v četrtek, 5. junija 2025, med 15. in 18.30 uro in v petek, 6. junija 2025, od 9. do 17. ure v Pravljični hiši v Motniku.

Na delavnici boste skupaj z Dijano Zorić in Ano Ćorić spoznavali, kako zgraditi mostove med osebnimi zgodbami in z bogato motiviko ljudskih pravljic. Spoznavali boste načine povezovanja lastnih doživetij s tradicionalnimi zgodbami ter raziskovali moč zvoka kot inspiracijo in podporo pripovedovanju. Delo bo potekalo v skupini.

Naučili se boste:

• kako v ljudski pravljici in njenih motivih najti osebno zgodbo,
• kako zvok oplemeniti in usmeri pripovedovanje,
• kako ustvariti zgodbo z zvokom in glasbo, torej brez besed,
• kako najti ideje za ustvarjanje avtentične, osebne zgodbe,
• kako spodbuditi otroke, da sami ustvarjajo svoje zgodbe preko zvokov in znanih pravljičnih motivov.

Delavnica je namenjena vsem, ki si želite raziskovati zgodbo kot orodje povezovanja – z drugimi in s seboj ter razviti nove načine ustvarjalnega izražanja. Delavnica bo potekala v hrvaškem jeziku, omogočeno bo simultano prevajanje.

Več o delavnici in prijavnica v prilogi