Predstavljamo aktualne dogodke in bralne akcije in vas vabimo k sodelovanju. Vključili smo tudi nekaj preteklih dogodkov, ki lahko služijo kot pobuda za organizacijo podobnih dejavnosti v vašem okolju.

1. Tedni vseživljenjskega učenja (15. maj – 18. junij 2023)

Tedni vseživljenjskega učenja so najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije in ga prirejajo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema kot posameznik, udeleženec na trgu dela ter član različnih skupnosti. Vsi, ki projekt soustvarjajo, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevajo k udejanjanju slogana ‘Slovenija, učeča se dežela’.
Tematska obarvanost TVU predstavlja pomembno usmeritev koordinatorjem in prirediteljem, kako izpeljati program v svojem lokalnem okolju (seznam koordinatorjev). Organizacije za izobraževanje odraslih in druge institucije v svojem lokalnem okolju v času TVU prirejajo dogodke na različne skupne akcije/teme.

V letu 2023 bodo v ospredju naslednje teme:
1. Evropsko leto spretnosti – krovna tema TVU/PU 2023
2. Učenje je življenje – naj krepi in radosti!
3. Beremo skupaj – za znanje in zabavo!
4. Zelena in digitalna preobrazba družbe
5. Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje
6. Učenje in kultura – z roko v roki
7. Zdrav duh v zdravem telesu
8. Vključenost in izzivi večkulturnosti (ranljivi za ranljive)
9. Osebne (čustvene) in medosebne spretnosti
10. Državljanske spretnosti
11. Medijska pismenost
12. Dan za kakovost
13. Finančno pismen.si, ni te strah prihodnosti!

Povežite se z najrazličnejšimi organizacijami za izobraževanje odraslih v vašem lokalnem okolju in se nam pridružite na TVU tudi vi! Lahko pa se nam 24. maja 2023 pridružite na Paradi učenja, ko bodo na številnih trgih in drugih javnih mestih po vsej Sloveniji potekali dogodki v živo, mimoidoče pa bodo vabile stojnice, delavnice, multimedijske predstavitve pa tudi strokovni dogodki v bližnjih ulicah in učnih kotičkih. Marsikje bodo potekale tudi številne spremljevalne dejavnosti, kot so natečaji, razstave in podobno.

Kontakt: tvu@acs.si
Spletna stran: https://tvu.acs.si/

 

2. Nacionalni mesec skupnega branja (8. september – 8. oktober 2023)

Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) je vseslovenska manifestacija promocije branja, osveščanja o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. Spremlja jo javna medijska in plakatno komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj.
NMSB smo leta 2018 osnovali Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, da bi pripomogli k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni ter omogočili celovitejšo nacionalno skrb za to pomembno področje. NMSB so se pridružili številni partnerji, med drugim Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Javna agencija RS za knjigo in Zavod RS za šolstvo. Dolgoročno smo si zadali cilj, da dvignemo bralno kulturo in bralno pismenost vseh prebivalcev v Sloveniji, v slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu. V ta namen najrazličnejši organizatorji (vrtci, šole, univerze, knjižnice, založbe, knjigarne, ljudske univerze, domovi za starejše občane, društva, zavodi ipd …) po vsem slovenskem prostoru pripravljajo različne bralnospodbujevalne dogodke, z branjem povezane prireditve za otroke in mlade, za družine, za odrasle, za strokovne delavce idr.

Več o NMSB najdete v spletnem dogodkovniku.Odprt je vse leto. Vabljeni, da se tudi sami pridružite z napovedjo in kratko predstavitvijo svoje z branjem povezane dejavnosti, projekta ali programa. Povabite k sodelovanju tudi vaše partnerje in organizacije v lokalnem okolju. Morda pa v njem najdete tudi navdih za izvedbo kakšnega vašega projekta.

Kontakt: Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si); Franci Lajovic (franci@acs.si)
Spletna stran: https://nmsb.pismen.si

 

3. Mednarodni mesec šolskih knjižnic (oktober 2023)

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije bo zaposlene v šolskih knjižnicah povabila, da v času letošnjega Mednarodnega meseca šolskih knjižnic pripravijo tudi nekaj medgeneracijskih dejavnosti. Predlagali bodo:
• upokojene učiteljice bodo povabili v šolske knjižnice na medgeneracijsko branje;
• šolski debatni klub bo povabil starše na medgeneracijski debatni turnir;
• v šolske knjižnice bodo povabili babice, da prikažejo ročne spretnosti z volno: “Od kvačkanja besed, k resničnem kvačkanju”;
• babice in dedke bodo povabili v šolske knjižnice na pripovedovanje zgodb in podobno.

Kontakt: Urša Bajda (ursa.bajda@guest.arnes.si)
Spletna stran: https://www.zbds-zveza.si/

 

4. Dan Mariborske knjižnice / 27. in 28. 5. 2022

Deseti dan Mariborske knjižnice so v knjižnici pripravili dvodnevni program, posvečen zbirki iger in igrač – Igroteki, ki že 30 let deluje v Pionirski knjižnici Nova vas, 30 let delovanja Knjižničnega cikla Univerze za tretje življenjsko obdobje, Pionirske knjižnice Nova vas in Knjižnice Nova vas. Ob mednarodnem dnevu iger in igranja so pripravili Igralni dan, na katerega so povabili mlade in odrasle obiskovalce k preživljanju prostega časa ob igrah iz Igroteke in izvedli pravljični večer za odrasle. Drugi dan so pripravili program za družine, ki so ga poimenovali Razigrani dan.

Kontakt: Meta Blagšič (meta.blagsic@mb.sik.si)
Spletna stran: https://www.mb.sik.si/dan-mariborske-knjiznice-2022-celota.html

 

5. Družinski pravljični pohod po Rozkini poti / 22. Pravljični dan – 17. 9. 2022

V okviru 22. Pravljičnega dne so pripravili dogodek namenjen različnim generacijam, ob katerem smo povezali spoznavanje naravne in kulturne dediščine, spodbujanje branja, kakovostno preživljanje prostega časa v naravi in gibanje. Zaradi dežja smo dogajanje “preselil” v notranjost cerkve sv. Bolfenka, kjer smo, v spremstvu Hedvike Jenčič, gozdarske inženirke z Zavoda za gozdove Slovenije, OE Maribor in ob pripovedovanju pravljičarjev iz Mariborske knjižnice, potovali po Rozkini učni poti in ustvarjali iz naravnih materialov.

Kontakt: Meta Blagšič (meta.blagsic@mb.sik.si)
Spletna stran: www.mb.sik.si

 

6. Krimi teden

V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto zadnji oktobrski teden namenjajo pozornost detektivkam in kriminalkam in so skupaj s Policijsko upravo Novo mesto pripravili “Krimi teden”. To je bila posebna, bralno-kriminalna intervencija, ki je za teden dni povezala vse generacije bralcev in ljubitelje tovrstnega žanrskega branja. Udeleženci so v sklopu aktivnosti skupaj obiskali knjižnico, se seznanili s knjižnično zbirko in njeno uporabo ter delili različne poglede na isto temo. Poleg medgeneracijskega povezovanja so te aktivnosti spodbujale sprejemanje različnih stališč in pristopov k reševanju zagat.
V sklopu intervencije je bila v ospredju kakovostna kriminalna literatura in filmi za vse generacije, predstavili pa so tudi poklic kriminalista in forenzika. Na posameznih oddelkih knjižnice so knjižničarji izpostavili kakovostne detektivske in kriminalne knjige, pripravili seznam kriminalno dobrih ‘krimičev’, omogočili brezplačen dostop do spletnega filmskega portala Kanopy in Baze slovenskega filma, za najmlajše pa je bila detektivsko obarvana ura pravljic, katere se je udeležila cela družina. Ves teden je bila na ogled tudi razstava čisto pravega prizorišča zločina, ob katerem je ob zaključku intervencije potekal pogovorni večer Kaj imajo skupnega kriminalke, kriminalistične TV serije ter poklic forenzičnega tehnika in kriminalista? Primer so reševali v družbi igralke v slovenskih kriminalnih nadaljevankah Nike Rozman, forenzičarke Kristine Barbo in kriminalista Andreja Lisca s Policijske uprave Novo mesto, s katerimi so spregovorili o dejanskem načinu dela kriminalista v primerjavi z detektivskimi knjigami in televizijo, ter pogovor sklenili z mislijo: »Noben dan se ne začne isto, ker nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo. Najpomembneje pa je, da vsako stvar, ki jo delaš, delaš s strastjo.«

Kontakt: Petra Kovič (petra.kovic@kmj.si)
Spletna stran: https://www.nm.sik.si/

 

7. Knjižnica pod krošnjami

Knjižnice pod krošnjami so bralni otoki, ki jih zavod Divja misel v sodelovanju s slovenskimi založbami, partnerskimi organizacijami in posamezniki postavlja po vsej Sloveniji. V prijetno goste sence na mestnih zelenicah, stopniščih in dvoriščih postavijo udobne ležalnike ter nevsiljivo pozivajo, da si v ličnih zabojčkih postrežemo s knjigami, revijami in časopisi. Obisk knjižnice pod krošnjami je brezplačen in je namenjen vsem starostnim skupinam – od najmlajših do najstarejših, od zahtevnih bralk in bralcev do tistih z malo manj bralne kilometrine..

Knjige in periodika na policah so skoraj v celoti donacija številnih založb in časopisnih hiš, ki projekt vsako leto podprejo z novimi, aktualnimi izdajami. Stremijo k promociji kakovostne literature, vsaka enota pa je vsebinsko zasnovana z mislijo na prostor in raznolike obiskovalce. Med nabranimi knjigami, časopisi in revijami so zastopane vse zvrsti in mnogi formati, predvsem pa takšni, ki najbolj ustrezajo mirnem okolju izbranih mestnih površin.

Kontakt: Tina Popovič (tina.popovic@divjamisel.org)
Spletna stran: http://www.knjiznicapodkrosnjami.si/

1. Spletna stran za družinsko pismenost

Na spletni strani starši in stari starši najdejo informacije o tem, zakaj je družinska pismenost pomembna, kdo vse je vključen v spodbujanje družinske pismenosti pri nas, kako jo spodbujati v domačem okolju, kako ravnati v primeru, da ima otrok težave. Na strani pa najdete še vrsto drugih uporabnih in zabavnih gradiv, ki vam bodo v pomoč pri vzgajanju strastnih in vseživljenjskih bralcev. Strokovnjaki pa se tu seznanijo z načini, kako sodelovati s starši pri razvijanju družinske pismenosti v domačem okolju, pa tudi, kako in kje se za tako sodelovanje izobraziti.
Spletno stran podpirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad za razvoj in kakovost izobraževanja in Ministrstvo za kulturo. Uredniško delo opravlja Andragoški center Slovenije s skupino izbranih zunanjih strokovnih sodelavcev. Pri zagotavljanju vsebin pa sodelujejo tudi različne ustanove, ki v okviru svoje dejavnosti spodbujajo tudi razvoj pismenosti in bralne kulture v družini.

Kontakt: Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si)
Spletna stran: https://druzina.pismen.si

 

2. Projekt Medgeneracijsko branje na spletni strani Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS

Je spletna stran projekta Medgeneracijsko povezovanje ob literarnih delih, ki so namenjena najstnikom in odraslim. Projekt, v katerem mladi bralci berejo skupaj s starejšimi, poteka ob knjigah iz zbirke »Zlata bralka, zlati bralec« Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in iz projekta »Rastem s knjigo« Javne agencije za knjigo RS, mladinske knjige za bralce različne starosti pa darujejo tudi založbe. Na spletni strani boste našli povabilo k sodelovanju, gradivo za izvajanje medgeneracijskega branja in številne utrinke in vtise sodelujočih skupin.

Kontakt: Tilka Jamnik (tilka.jamnik@bralnaznacka.si)
Spletna stran: https://www.bralnaznacka.si/sl/medgeneracijsko-branje/

 

2. Digitalna platforma READ-IN-CLUB

V okviru Erasmus+ projekta READ-IN-CLUB, ki ga Društvo slovenskih pisateljev izvaja skupaj s partnerji iz petih evropskih držav, je nastalo edinstveno spletno stičišče kultur, literature in ljubiteljev branja. Na večjezični platformi www.readinclub.eu lahko poleg poročila o raziskavi o delovanju bralnih klubov najdete med drugim tudi seminar za usposabljanje o rabi digitalnih orodji za učenje odraslih ter seminar o vlogi bralnih klubov pri vseživljenjskem učenju. Inovativna platforma, namenjena vsem ljubiteljem skupinskega branja, ponuja knjižna priporočila, ki jih uporabniki sami dopolnjujejo, ustvarite pa lahko tudi svoj spletni bralni klub, kjer lahko s člani različnih generacij razpravljate o knjigah.

Kontakt: Maja Kavzar Hudej (dsp@drustvo-dsp.si)
Spletna stran: www.readinclub.eu

1. Knjige po željah in zanimanjih mladih in starejših bralcev. Na domači strani Bralne značke je dostopnih veliko izborov knjig, ki so lahko v pomoč: pregledni priporočilni seznami, seznami po ciljnih skupinah in temah, tematski seznami, seznami slovenskih nagrajenih knjig. V teh seznamih boste lahko našli tudi knjige – za vse starosti bralcev – v katerih so glavne osebe starejši ljudje in otroci oz. mladi, obravnavajo torej medgeneracijske odnose, tudi morebitne težave starejših, spodbujajo otroke k razumevanju idr. Naslovi knjig so praviloma opremljeni z vsebinskimi gesli in se sproti dopolnjujejo.

2. Seznam knjig o staranju (pripravila mag. Tilka Jamnik, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS) – nastal je na osnovi seznama iz gradiva “Knjige na temo staranja in starosti” (Miš Založba, 2018), dopolnjen je s pomočjo »Iskalnika kakovostnih mladinskih knjig«

3. Seznam knjig iz projekta »Medgeneracijsko branje« (pripravila mag. Tilka Jamnik, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS)

4. Uporabne informacije na temo branja, ki odpira pogovore o medgeneracijskem sodelovanju (“Knjige na temo staranja in starosti”, Miš Založba, 2018)

4. Priporočilni seznam medgeneracijskega branja Mariborske knjižnice (pripravila dr. Andreja Erdlen, Mariborska knjižnica)

5. Branja preteklih sezon medgeneracijske bralne skupine Gimnazije Bežigrad (pripravila mag. Savina Zwitter, Gimnazija Bežigrad/predsednica Bralnega društva Slovenije)

Seznami niso dokončni in se lahko še dopolnjujejo z novimi knjigami in izdajami.

Priprava na medgeneracijsko srečanje

Mladi (predšolski otroci, osnovnošolci in dijaki) naj bi se za sodelovanje v različnih oblikah medgeneracijskega branja pred srečanjem s starejšimi vsaj malo poučili o staranju, starostnih težavah, demenci idr. (glej seznam priporočene literature).

Mladi bralci, ki se bodo srečevali s starejšimi v svojem (vrtčevskem, šolskem) okolju, da bi skupaj brali, predvidoma ne bodo v zadregi pred starejšimi, saj gre praviloma za mlajše starejše, ki so aktivni, urejeni, dobre volje ipd., sicer bi se ne odzvali vabilu. Predvsem otroci v predšolskem obdobju in v prvem triletju osnovne šole so pri tem povsem spontani.

Mladim bralcem, ki se bodo srečevali s starejšimi v njihovem okolju, tj. v prostorih društev upokojencev, v medgeneracijskih centrih idr., pa je treba predstaviti nekatere njihove težave (slabše slišijo in vidijo, težje se osredotočajo, težave imajo pri priklicu besed … preveč radi ali pa neradi govorijo idr.). Predvsem pa je treba s pomočjo ustreznega strokovnjaka poučiti tiste mlade bralce (srednješolce in študente), ki bodo obiskali starejše v domovih, še posebej tiste na zaprtih oddelkih.

 

Predlogi za različne aktivnosti za medgeneracijsko branje

V nadaljevanju navajamo nekaj predlogov za medgeneracijska bralna srečanja. Lahko jih tudi kombiniramo med seboj.
Pomembno je, da ne spravljamo v zadrego starejših (nekateri otroci nimajo stika s starejšimi ljudmi, nepokretnimi) in pa tudi otrok ne (nimajo vsi otroci babic in dedkov).

Na medgeneracijsko bralno srečanje lahko povabimo tudi svoje starejše znance, prijatelje, otroke brez babic in dedkov pa vključimo v večje skupinice otrok, zbrane okrog starejših gostov. V vseh teh srečanjih naj bo poleg branja, pogovora, pripovedovanja pravljic v ospredju sproščen in prisrčen medosebni medgeneracijski odnos!

Odvisno od letnega časa lahko srečanje pripravimo tudi na prostem, ga povežemo s skupnim sprehodom, na katerem ob postanku v senci drevesa lahko beremo, iščemo informacije iz knjig o rožah, pticah, domačem kraju …

Otroci v predšolskem obdobju
v vrtcu, v splošnih knjižnici, v društvu upokojencev, v medgeneracijskem centru, v domovih starejših idr.

Vzgojitelji-ce (tudi knjižničarji-ke, učitelji-ce idr.) otrokom berejo pravljice in druga besedila, v katerih so glavni junaki starejši, dedki in babice; otroci pregledujejo slikanice, po prebranem svoje vtise in občutke izražajo likovno, s pantomimo idr.

Naredijo razstavo knjig, ki jih poznajo oz. so jim na voljo in so primerne starosti otrok, nato pa jih prebirajo in pregledujejo vedno znova.

Berejo pravljice in druga besedila, v katerih so obravnavane teme: staranje, težave starejših ljudi, medgeneracijski odnosi idr., nato pa se o njih pogovarjajo se z otroki in vključujejo njihove izkušnje.

Berejo besedila o otroštvu nekoč, spomine na otroštvo nekdaj:

• v dogovoru s starši spodbujajo otroke, da obiščejo svoje babice in dedke, morda bližnje starejše ljudi, ter jih povprašajo po spominih na njihovo otroštvo;
• otroci si pri starih starših izposodijo kakšen »star« predmet ali knjigo iz njihovega otroštva,
• v vrtcu pripravijo razstavo predmetov in knjig babic in dedkov; nanjo povabijo družine, predvsem babice in dedke, in ob tej priložnosti izvedejo tudi prisrčen program (morda eno ali dve besedili o starih starših, sicer karkoli veselega, kar pač znajo, lahko v skladu z letnim časom);
• vnaprej se dogovorijo z eno od »babic« ali »dedkov«, da na prireditvi obuja spomine, prebere najljubšo pravljico svojega otroštva idr.;
• otroci lahko vse navzoče obdarujejo z drobnimi darilci, npr. svojimi likovnimi izdelki.

V organizirano skupino otrok povabijo starejšo osebo, »babico« ali »dedka«, ki otrokom pripoveduje, bere po svoji izbiri. Če želi, knjigo potem otrokom tudi daruje. (Če ne gre za upokojeno vzgojiteljico ali knjižničarko, se z gostom v naprej dogovorimo o izboru knjige).

V organizirano skupino otroci povabijo svoje babice in dedke in pripravijo delavnico medgeneracijskega branja: mentor-ica pripravi knjige, ki jih berejo v parih otrok – starejši, ali pa jih prebere mentor-ica ali eden od starejših za vse … Pogovarjajo se, tudi kaj zapojejo idr., otroci obdarujejo starejše s svojimi likovnimi izdelki idr. Izbor knjig je poljuben, vendar je priporočljivo nekaj besedil, v katerih so glavni junaki stari starši in vnuki. Takšno medgeneracijsko bralno srečanje se lahko nadaljuje v delavnico izdelovanja preprostih izdelkov, npr. novoletnih okraskov idr. Tudi navodila za izdelavo naj poiščejo skupaj v priročnikih!

Otroci v spremstvu vzgojiteljev/ic obiščejo starejše v prostorih društev upokojencev, v medgeneracijskih centrih, v domovih starejših … za obisk naj se vedno v naprej dogovorijo z organizatorji, animatorji idr. v teh okoljih, ki bodo znali otroke vključiti ob pravem času in na pravi način. Obiske lahko načrtujete večkrat, ne samo na dan starejših ali ob drugih praznikih.

Najbolj kočljiv je obisk posameznih starejših pri njih doma, še posebej če gre za osamljene in nepokretne. Tu je nujen vnaprejšnji dogovor s svojci, prostovoljci, ki skrbijo za njih … morda obisk naredimo celo v njihovem spremstvu. Na teh obiskih lahko beremo pravljice, ki jih poznajo otroci, lahko tudi sami pripovedujejo in zapojejo, se pogovarjajo s starejšimi, jim pokažejo slikanice, ki jih imajo radi, jih obdarujejo s svojimi izdelki idr.

Učenci v prvem triletju osnovne šole
V šoli, v razredu, v šolski knjižnici idr., tudi izven šole

Z učenci v prvem triletju osnovne šole lahko izvajamo enake in podobne dejavnosti kot z otroci v predšolskem obdobju, le da jih izvajamo bolj poglobljeno, z več razumevanja. Čeprav so ti otroci nekoliko starejši, so še vedno zelo spontani.

Ti otroci že znajo brati, torej lahko sami berejo starejšim, starejši pa jim pomagajo pri bralnih težavah … Otroci in starejši so ekipa, ki zmorejo vse!

Otrok in starejši prostovoljec sta lahko bralna dvojica več mesecev, skozi vse šolsko leto. Lahko se srečujeta v medgeneracijskem centru, po soglasju staršev in otroka lahko tudi na šoli ali kako drugače.

Učenci v drugem triletju osnovne šole
V tem obdobju je vključevanje celih skupin oz. razredov učencev že malo težje, ker je pouk organiziran z različnimi predmetnimi učitelji, učenke in učenci imajo več popoldanskih dejavnosti idr. Vendar še vedno lahko organiziramo skupine otrok, ki jih bo zanimalo tako branje kot srečanje s starejšimi. To so samostojni bralci, ki radi berejo drugim, obenem pa jim je to v bralno spodbudo (in osmišljen trening branja!), ali pa skupine, kot so knjižničarski krožek, skupina bralcev za bralno značko idr. Lahko pa tudi osnujete skupino otrok, ki želijo sodelovati s starejšimi.

V poštev pridejo vse zgoraj navedene dejavnosti – glede na želje in zanimanje otrok ter po presoji mentorjev-ic. Upoštevati morate tudi to, da taka srečanja ne bodo izvedljiva v času pouka in z vsemi učenkami in učenci.

Učenke in učence spodbujamo, da sami predlagajo knjige, ki jih želijo brati s starejšimi. Berejo jim lahko na srečanju v šoli ali v prostorih druženja za starejše. Na srečanja se v naprej pripravijo: izbirajo knjige, vadijo branje in si zamislijo, kako bi srečanje izvedli … koordinator-ica upošteva njihove predloge. Učenke in učenci raziskujejo, sodelujejo, načrtujejo, organizirajo … tudi kaj napišejo! Otroci si želijo starejšim pokazati, kaj radi berejo!

Pa vendar: tako otrokom kot starejšim je na skupnih srečanjih lahko zanimivo brati slovenske ljudske pravljice, Grimmove in Andersenove pravljice, pravljice Ele Peroci, Svetlane Makarovič; (kanonska) besedila osrednjih slovenskih ustvarjalcev, ki jih zagotovo poznajo tudi starejši, npr. Franceta Bevka, Leopolda Suhodolčana, Miška Kranjca idr.; poezija Otona Župančiča, Toneta Pavčka, Ferija Lainščka idr.; slovenska naravna in kulturna dediščina; humorna besedila, šale in uganke.

Učenci naj povprašajo svoje stare starše in/ali bližnje starejše, kaj radi berejo oz. kaj so radi brali kot otroci, nato pa naj zberejo podatke in tudi knjige, če so še dostopne.

Starejše lahko poprosijo, če so pripravljeni posoditi svoje stare otroške knjige za začasno razstavo v šoli. Ob razstavi učenke in učenci pripravijo prireditev, na katero povabijo starejše, tedaj lahko izvedejo tudi skupno branje ali bralno delavnico. Morda bodo starejši te knjige celo želeli darovati učencem ali šolski knjižnici.

Mladi bralci s koordinatorjem/co obiščejo stanovalce doma starejših. Otroci izvedejo izbrani program: berejo, pojejo, se pogovarjajo s starejšimi, z nekaterimi lahko berejo v dvojicah, berejo nepokretnim starejšim. Za obisk doma starejših se moramo vedno vnaprej dogovoriti z osebjem v domu, učence pa naj vedno spremlja koordinator/ica. Otroke je treba opozoriti, da starejši morda ne bodo vsega slišali, da bo med prireditvijo kdo zadremal ali celo prosil, da ga odpeljejo z nje. Tudi starejšim v posteljah naj berejo samo tisti otroci, ki si tega želijo oz. imajo morda že nekaj izkušenj s svojimi babicami in dedki. Otroke je za obisk v domovih treba pripraviti!

Bralne obiske starejših v domovih načrtujte ob različnih priložnostih, praznikih idr., starejšim naj prinašajo toplino in otroško radost, otrokom pa naj bodo v bralno spodbudo in za krepitev medosebnih odnosov!

Učenci v tretjem triletju osnovne šole
Z učenci tretjega triletja lahko izvajamo enake dejavnosti kot z učenkami in učenci drugega triletja, le bolj poglobljeno in intenzivno!

Zanje so primerni tudi medgeneracijski pogovori o knjigah, za katere se skupine mladih in starejših bralcev vnaprej dogovorijo in si potem na srečanjih izmenjujejo vtise in mnenja (kot npr. v projektu medgeneracijskega branja https://www.bralnaznacka.si/sl/medgeneracijsko-branje/). Pri tem sodelujejo mladi bralci, ki se dejavnosti udeležujejo v svojem prostem času, in starejše iz lokalnih bralnih klubov starejših, ki običajno berejo v okviru splošne knjižnice, društva upokojencev ali medgeneracijskega centra. Za skupno branje izbirajo med mladinskimi (problemskimi) romani, spominsko literaturo, poučnim leposlovjem in poezijo. Skupino vodi koordinator/ica, ki člane spodbuja in organizira srečanja, sicer pa obliko srečanja prepusti udeležencem (le-ti jih obogatijo po svoje, npr. mladi z glasbo, starejši s piškoti idr.)
Več o priporočilih za medgeneracijsko branje v nadaljevanju.

Učenci in učenke v tretjem triletju bi bili morda lahko že dovolj stari, da lahko samostojno berejo starejšim v domovih starejših, tudi tistim v posteljah, nepokretnim in osebam z demenco v zaprtih oddelkih. Kljub temu naj se tudi ta branja vedno izvajajo v dogovoru z domskim osebjem. Še bolje je, če branje starejšim nepokretnim izvajata dva mlada bralca, ki izmenično glasno bereta in tako tudi drug drugega opogumljata. Bralno gradivo naj izbirajo starejši, če zmorejo povedati, sicer pa ljudske pravljice, spomine na otroštvo, poezijo, o slovenski naravni in kulturni dediščini, humorna besedila, šale in uganke.

Da bi mladi bralci bolje razumeli starejše in njihove težave, naj berejo knjige o tem in o njih pogovarjajo s svojimi mentorji. Glej seznam! Te knjige so tudi primerne za medgeneracijske skupine, kjer so mladi bralci in aktivni starejši, tudi še sami bralci.

Srednješolci, študenti
Za srednješolce in študente so najbolj primerni medgeneracijski pogovori o knjigah, za katere se skupine mladih in starejših bralcev vnaprej dogovorijo in si potem na srečanjih izmenjujejo vtise in mnenja (kot npr. v projektu medgeneracijskega branja https://www.bralnaznacka.si/sl/medgeneracijsko-branje/).

Srednješolke in srednješolci lahko glasno berejo in se pogovarjajo s starejšimi v domovih, tudi z nepokretnimi, z osebami z demenco na zaprtih oddelkih itd. Morda je to lahko del izbirnih vsebin, obvezne prakse dijakov srednjih šol medicinskih smeri ipd. Toda tudi oni vedno z vnaprejšnjimi dogovorom z osebjem!

Srednješolke in srednješolci bi najbrž lahko obiskovali starejše osamljene ljudi na njihovih domovih ter jim krajšali čas z glasnim branjem in pogovori. Toda to bo najbrž prijazno sprejeto in učinkovito le pri tistih starejših, ki si tega želijo, ki so (bili) sami bralci in ki jim morda knjižnica dostavlja knjige na dom idr. Za prvi obisk naj se vnaprej dogovorijo z osebo, ki starejšemu nudi pomoč na domu, s centrom za socialno pomoč ipd. Prvič naj vedno pridejo v spremstvu osebe, ki nudi pomoč, saj so starejši osamljeni ljudje bolj zadržani, bojijo se za svojo varnost … Starejšemu naj berejo tisto, kar si želi, sčasoma in po dogovoru morda tudi kaj po izboru mladih bralcev. To so lahko tudi novinarski prispevki iz časopisov, posebno iz tedenskih prilog, revij …

Aktivni starejši in tudi bralci
Odzovejo naj se na vabila in obiščejo otroke v vrtcu ali osnovni šoli: prilagodijo naj se pričakovanjem in prošnjam otrok oz. njihovih vzgojiteljev.

S seboj naj prinesejo svoje najljubše otroške knjige, ki jih lahko berejo otrokom. Lahko jih otrokom nato tudi podarijo. Po branju lahko izvedejo tudi kakšno dejavnost, ki jo želijo deliti z njimi: se pogovarjajo z otroki, jim pripovedujejo svoje spomine, jih naučijo pesem, z njimi izdelajo preprosto prstno lutko iz blaga ipd.

Starejši lahko povabijo otroke in njihove vzgojitelje na obisk v društvo upokojencev, medgeneracijski center, splošno knjižnico na skupno branje in druženje. V naprej se lahko dogovorijo, da bodo drug drugemu pokazali, kaj radi berejo oz. kaj so radi brali. (Starejši bodo najbrž otroke tudi malo pogostili, otroci jih bodo presenetili s svojimi izdelki.)
Starejši lahko prosijo šolsko knjižničarko, naj jih poveže s skupino mladih bralcev, ki bi želeli brati v medgeneracijski skupini in bi jim pomagali spoznati sodobne mladinske romane ipd. (Ni treba, da vse spodbude pridejo s strani mladih in njihovih vzgojiteljev!!!)

Tudi aktivni starejši lahko obiskujejo domove za starejše, na zaprtih oddelkih idr., da berejo starejšim, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo več sami brati. Aktivni starejši ne potrebujejo spremstva in izobraževanja, potrebujejo pa vnaprejen dogovor z osebjem doma!

Aktivni starejši bodo tudi lažje vstopili v stanovanja starejših, ki živijo sami in osamljeni. Aktivni starejši ljudje kot prostovoljci že tako veliko pomagajo onemoglim starejšim pri različnih opravilih in opravkih. Morda jim dodajo še branje?

Starejši, ki ne morejo več brati sami, nepokretni
Ti bodo zelo težko povedali, kaj bi želeli, da naj bi jim nekdo bral. Če niso bili nikoli bralci, morda tega niti ne bodo želeli. Poskusimo jim brati besedila, za katera pričakujemo, da so jih srečali v svojem otroštvu. Ne pričakujmo, da bodo razumeli in se želeli o prebranem pogovoriti, toda če se odzovejo z vprašanji in mnenji, jim odgovarjajmo, se pogovarjajmo in prilagodimo njihovemu odzivu. Lahko jim pokažemo in opisujemo ilustracije in fotografije, tudi kaj zapojemo.

Osebe z demenco ipd.
Dokazano je, da glasno branje – podobno kot glasba – blagodejno vpliva na počutje, tudi na počutje ljudi z demenco. Beremo jim umirjeno, toda kakovostno zvočno bogato besedilo. Izbiramo taka besedila, da so všeč bralcu, z upanjem, da bodo všeč tudi poslušalcu.
Branje starejšim, ki ne morejo več sami brati, je zelo podobno branju osebam z duševnimi boleznimi in tudi zelo majhnim otrokom, dojenčkom. Kdor jim glasno bere, pridobi izjemno izkušnjo, da je glasno branje res dejanje in dajanje ljubezni.

 

Priporočila ustvarjanje medgeneracijskih bralnih skupin

Vsako skupino vodi koordinator-ica, ki bralce spodbuja k branju in organizira srečanja skupine. Pri tem dela po svojih zamislih, glede na želje in interese skupine.

Sestavo medgeneracijske skupine določi mentor oziroma koordinator. Termin srečanj lahko določijo člani skupine skupaj glede na razpoložljivi čas, vendar naj bo konstanten.

Število bralcev ni določeno oz. pomembno, prav tako ne število srečanj v letu (nekatere skupine se dobivajo enkrat tedensko, druge enkrat mesečno ali še redkeje).

Ob začetku bralnega leta koordinatorice in koordinatorji izberejo knjige iz predloženega seznama. Izbirajo naj med kakovostno literaturo, primerno za bralce vseh starostnih skupin, ki bodo v skupini. Lahko izbirajo med romani, poezijo, neleposlovnimi deli, za pogovor pa so lahko zanimivi tudi daljši novinarski prispevki.

Po koncu srečanja koordinator-ica pripravi poročilo, v katerem zapiše mnenje bralcev v skupini, kakšen zanimiv citat, kako so se ob branju in pogovoru počutili.

Ob koncu vsakega šolskega leta iz vseh prispelih poročil pripravimo končna poročila, iz katerih je poleg števila sodelujočih in števila prebranih knjig videti tudi, katere knjige so všeč bralcem, povzamemo njihova mnenja o knjigah, obenem pa tudi mnenja o pomenu branja in medgeneracijskega bralnega projekta; zberemo tudi poročila o oblikah srečanj in načinu dela, kolikor nam koordinatorji opišejo tudi to.

V pregledu priporočil za medgeneracijsko branje ste poleg splošnih knjižnic (več informacij o bogati ponudbi in različnih projektih knjižnic po vsej Sloveniji najdete na portalu Združenja splošnih knjižnic Slovenije) že spoznali nekatere organizacije, ki skrbijo za spodbujanje branja. V nadaljevanju predstavljamo še nekaj pomembnih organizacij.

 

1. Javna agencija za knjigo RS (JAK)

JAK prek javnih razpisov za posamezna področja delovanja (1. knjižna in revijalna produkcija s področja leposlovja in humanistike, 2. literarne prireditve in razvijanje bralne kulture, 4. mednarodna promocija slovenskega leposlovja in humanistike) in s pomočjo strokovnih komisij vsako leto:
• spodbuja izdajanje kakovostnih knjig in revij s področij leposlovja in znanosti,
• promovira slovenske knjige in avtorje v Sloveniji in tujini,
• spodbuja razvoj projektov in programov bralne kulture, literarnih prireditev,
• spodbuja razvoj knjigarniške mreže ter izvajanje bralnih in literarnih projektov v knjigarnah,
• podpira projekte poklicnega usposabljanja na področju knjige,
• izvaja knjižnično nadomestilo,
• se povezuje z mednarodnimi institucijami s področja knjige in organizira nacionalne predstavitve na mednarodnih knjižnih sejmih (Leipzig, Bologna, Frankfurt idr.),
• spodbuja informatizacijo na področju knjige idr.

Na področju bralne kulture si JAK prizadeva:
• razvijati in sofinancirati bralno kulturo pri različnih ciljnih skupinah in medgeneracijsko povezovanje,
• oblikovati vseživljenjske bralne navade vseh prebivalcev Slovenije in v zamejstvu,
• sofinancirati in zagotavljati visoko kakovostne in dostopne literarne prireditve, ki promovirajo slovenske avtorje in njihovo ustvarjalnost doma in v tujini,
• spodbujati kupovanje knjig,
• sodelovati z vladnimi in nevladnimi organizacijami, se povezovati in tudi samostojno izvajati javne kampanje in nacionalne projekte za spodbujanje bralne kulture in promocijo knjige (Rastem s knjigo, Pot knjige idr.).

Kontakt: Tjaša Urankar (tjasa.urankar@jakrs.si)
Spletna stran: https://www.jakrs.si/bralna-kultura

 

2. Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS

Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska/interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Vseskozi se močno vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti.
Bralna značka se najbolj množično dogaja na osnovnih šolah v Sloveniji, v tovrstno branje se vključuje okrog 70 odstotkov osnovnošolcev. V zadnjih petindvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru. Najnovejši nacionalni program predstavlja program Medgeneracijskega branja, ki v slovenskem kulturnem prostoru živi v različnih oblikah in spodbuja povezovanje in sodelovanje različnih generacij ob branju. Ocenjujemo, da v vseh programih vsako leto sodeluje okrog 140.000 bralcev. Samo v osnovnošolskih programih jih vodi več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev in knjižničarjev). Oblike motiviranja za branje so zelo različne, mentorji jih prilagajajo objektivnim možnostim, predvsem pa interesom in željam mladih bralcev: pogovori o knjigah, bralni klubi, projektno delo, literarne uganke, kvizi, srečanja s književniki in drugimi ustvarjalci, povezanimi s knjigo, branjem, sodelovanje pri literarnih ali šolskih glasilih ipd.

Kontakt: info@bralnaznacka.si
Spletna stran: https://www.bralnaznacka.si/

 

3. Bralno društvo Slovenije (BDS)

Člani BDS delujejo na področju širjenja bralne kulture vseh starostnih skupin in izobraževanja v tej smeri. Najpomembnejša dejavnost pri tem je vsakoletno posvetovanje ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembru.

Dejavnosti društva, njegove programske usmeritve, naloge in cilji so:
• širjenje spoznanj in razvijanje zavesti o pomenu pismenosti med vsemi ljudmi,
• širjenje in razvijanje bralne zmožnosti;
• pospeševanje raziskovalne dejavnost na področju branja,
• izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja branja,
• razvijanje bralne kulture,
• mednarodno uveljavljanje slovenske teoretične misli in raziskovalne dejavnosti na področju teorije in prakse branja,
• izmenjava izkušenj o branju med strokovnjaki različnih strok,
• razvijanje motivacijskih načinov in sredstev za spodbujanje branja,
• skrb za uveljavljanje in uresničevanje strokovnih spoznanj v praksi.

Kontakt: bralno.drustvo.slovenije@gmail.com
Spletna stran: https://bralno-drustvo.si/

 

4. Slovenska sekcija IBBY

Slovenska sekcija IBBY je združenje slovenskih avtorjev (književnih in likovnih ustvarjalcev ter prevajalcev) mladinske književnosti in njihovih stanovskih združenj, strokovnjakov s področja mladinske književnosti, knjižnic, založnikov, knjižničarjev in vseh drugih, ki književnost posredujejo mladim. Dejavnosti Slovenske sekcije IBBY:
• spodbuja razvoj kakovostne slovenske mladinske književnosti in ilustracije;
• spodbuja zanimanje mladih za knjigo in razvijanja njihove bralne kulture;
• spodbuja prevajanje tuje mladinske književnosti, še posebno tiste, katere kakovost je potrjena z mednarodnimi priznanji;
• uveljavlja slovensko mladinsko književnost in slovensko ilustracijo v svetu;
• si prizadeva za mednarodno uveljavljanje slovenske teoretične misli in strokovne raziskovalne dejavnosti s področja mladinske književnosti in ilustracije;
• se vključuje v dejavnosti IBBY in drugih nacionalnih sekcij IBBY;
• spodbuja vključevanja slovenskih ustvarjalcev, založnikov, knjižničarjev in drugih subjektov v druge oblike mednarodnih izmenjav na področju mladinske književnosti in ilustracije.

Kontakt: ibby.slovenia@gmail.com
Spletna stran: https://www.ibby.si/