Marjan Manček je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleščine in zgodovine. Nekaj mesecev je bil učitelj, leto dni urednik mladinskega tiska pri Založbi Borec, nato je do upokojitve delal kot samozaposleni v kulturi kot ilustrator, stripar, karikaturist in filmski animator.

Ilustriral je več kot 200 knjig, več kot 30 avtorskih slikanic, redno objavlja v revijah za otroke in mladino, ustvaril je 10 kratkih animiranih filmov, po njegovi likovni zasnovi pa je pripravljenih tudi nekaj lutkovnih predstav.

Za svoja dela na naštetih področjih je prejel številne nagrade, med njimi tudi priznanje Hinka Smrekarja leta 2010 ter najpomembnejšo nagrado na področju ilustracije – nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo leta 2016.

Živi in ustvarja v vasi Selšček pri Cerknici.

Več o Marjanu Mančku in njegovem delu lahko preberete v Albumu slovenskih ilustratorjev (Mladinska knjiga, 2005) ter knjigi Mančkarada: zgodbice, pesmice in stripeki (Mladinska knjiga, 2018).

Rodil se je 7. februarja v Ljubljani, umrl je 29. septembra 2010.

Matjaž Schmidt se je po gimnaziji najprej vpisal na Fakulteto za arhitekturo, nato se je prepisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je specializiral iz ilustratorstva.

Prvo službo je dobil kot oblikovalec v oglaševalskem podjetju, pozneje pa je postal učitelj likovne vzgoje. Poleg tega je ilustriral za različne časopise, in ko je bilo ilustratorskega dela preveč, je pustil službo ter postal samostojni umetnik. Domači atelje si je delil z ženo, prav tako priznano ilustratorko, Jelko Godec Schmidt.

Poleg ilustracij za otroške in mladinske revije (Cicido, Ciciban, Kekec, PIL), je opremil z ilustracijami številne knjige za otroke in mladino, med njimi tudi ključna dela slovenske mladinske literature. Ilustriral je številne učbenike, njegov opus pa obsega tudi avtorski knjigi Nejčev prvi leksikon in Nejčev drugi leksikon. Veliko se je posvečal tudi risanju stripov – za avtorsko slikanico Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu je leta 2010 dobil nagrado izvirna slovenska slikanica, ki jo podeljuje Združenje knjižnih založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Leta 1999 je prejel priznanje Hinka Smrekarja, leta 2009 pa Levstikovo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje založba Mladinska knjiga.

Več o Matjažu Schmidtu in njegovem delu lahko preberete v Albumu slovenskih ilustratorjev (Mladinska knjiga, 2005).

Je predstavnica mlajše generacije slovenskih stripovskih avtoric in ilustratork. Poleg številnih učbenikov, ilustriranih knjig in slikanic, ki jih je v opremila s svojimi risbami, rada ilustrira prispevke za otroške revije Ciciban in Cicido ter tržaško zamejsko revijo Galeb.

Za svoj prvi samostojni stripovski album Fino kolo (2014, po kratki zgodbi Manke Kremenšek Križman iz zbirke Dvoriščna okna) je prejela zlato hruško, znak kakovosti otroških in mladinskih knjig; album pa je bil uvrščen tudi med Bele vrane (The White Ravens), izbor najboljših mladinskih knjig z vsega sveta, ki ga pripravlja Münchenska Mednarodna mladinska knjižnica. Na ta seznam se je uvrstila tudi leta 2018 z ilustracijami za zbirko izvirnih slovenskih pravljic Za devetimi drevesi avtorice Tine Arnuš Pupis. Zlato hruško so prejele še tri knjige z njenimi ilustracijami: Kdo je danes glavni Nataše Konc Lorenzutti (priznanje Zlata hruška), strip Zakaj se psi vohajo, ki sta ga po ljudski basni priredila z Igorjem Šinkovcem, in Gospa s klobukom Maše Ogrizek, za katero je prejela tudi Levstikovo nagrado.

Tanja v svoje ilustracije pogosto vključuje elemente stripa. Njeno ustvarjanje je prežeto z večplastnostjo in humorjem. To se odraža tudi v ilustracijah, ki jih je pripravila za letošnji Nacionalni mesec skupnega branja:

»Pri ilustraciji na oranžnem plakatu sem izhajala iz besed, ki branje povezujejo s hrano, npr. požreti knjigo, posrkati, zajeti vsebino, knjižna poslastica, prebrati na dušek ipd. Na ilustraciji so hrano zamenjale knjige, s čimer sporoča, da naj bo knjiga del našega vsakdana, kot je obvezen obrok hrane. Liki sedijo za mizo, za katero lahko o knjigah razpravljamo, pripovedujemo, poslušamo … Branje je osebno doživetje, hkrati pa nam knjige, med drugim, omogočijo, da se spoznavamo in družimo. Pri ilustraciji za rumeni plakat pa sem s prepleteno skupino ljudi izpostavila, da nas knjige povezujejo, kako potujejo od enega bralca do drugega in da odrasli z branjem prenašajo veselje do knjig na mlajše. Na obeh ilustracijah sem v ilustracijo vključila časopis in revijo, ter vsebinsko raznolike knjige (roman, poezija), strip, slikanica, kartonka za najmlajše in bralnik pri prvem plakatu.«

Suzana Bricelj se je po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost izpopolnjevala v Bratislavi in Parizu. Po vrnitvi v Slovenijo se je posvetila predvsem ilustriranju otroških slikanic in knjig, šolskih učbenikov, redno pa objavlja tudi v revijah za otroke in mladino (Cicido, Ciciban, PIL).

Za svoje igrive ilustracije je prejela številne nagrade, med njimi tudi plaketi Hinka Smrekarja leta 2004 in 2016.

Živi in dela v Ljubljani, kjer na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani poučuje ilustracijo na oddelku za Oblikovanje vizualnih komunikacij.

Več o Suzani Bricelj in njenem delu lahko preberete tudi v Albumu slovenskih ilustratorjev (Mladinska knjiga, 2005).

Zvonko Čoh je po diplomi iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Janezu Berniku nadaljeval študij slikarstva na specialki pri prof. Štefanu Planincu. Že v času specialke se je začel ukvarjati z risanim filmom in ilustracijo ter takoj po študiju začel delati kot svoboden umetnik.

Ilustriral je na desetine knjig, redno pa objavlja tudi v revijah za otroke in mladino. Za svoje ilustracije je prejel številne pomembne nagrade, med drugimi tudi priznanje Hinka Smrekarja leta 1995 in nagrado Hinka Smrekarja leta 2002.

Ustvaril je več kratkih risanih filmov, za prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? (1998) je skupaj z Milanom Eričem leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada.

Živi in ustvarja v Šujici.

Več o Zvonku Čohu in njegovem delu lahko preberete v Albumu slovenskih ilustratorjev (Mladinska knjiga, 2005) ter knjigi Čoharije: zgodbe, pesmi in uganke s podobami Zvonka Čoha (Mladinska knjiga, 2016).

Jelka Godec Schmidt se je rodila v umetniški družini. Že v mladosti je pogosto opazovala mamo, slikarko Ančko Gošnik Godec, kako riše, in jo poskušala posnemati. Zaključila je Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Sprva je ilustrirala za otroške in mladinske revije (PIL, Ciciban in Cicido), do danes pa je opremila z ilustracijami že veliko število knjig, med njimi številne avtorske, saj se poleg ilustriranja posveča tudi pisanju. Je prejemnica nagrade Hinka Smrekarja leta 2004.

Več o Jelki Godec Schmidt in njenem delu lahko preberete tudi v Albumu slovenskih ilustratorjev (Mladinska knjiga, 2005).

Marjan Manček je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleščine in zgodovine. Nekaj mesecev je bil učitelj, leto dni urednik mladinskega tiska pri Založbi Borec, nato je do upokojitve delal kot samozaposleni v kulturi kot ilustrator, stripar, karikaturist in filmski animator.

Ilustriral je več kot 200 knjig, več kot 30 avtorskih slikanic, redno objavlja v revijah za otroke in mladino, ustvaril je 10 kratkih animiranih filmov, po njegovi likovni zasnovi pa je pripravljenih tudi nekaj lutkovnih predstav.

Za svoja dela na naštetih področjih je prejel številne nagrade, med njimi tudi priznanje Hinka Smrekarja leta 2010 ter najpomembnejšo nagrado na področju ilustracije – nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo leta 2016.

Živi in ustvarja v vasi Selšček pri Cerknici.

Več o Marjanu Mančku in njegovem delu lahko preberete v Albumu slovenskih ilustratorjev (Mladinska knjiga, 2005) ter knjigi Mančkarada: zgodbice, pesmice in stripeki (Mladinska knjiga, 2018).

Matija Medved je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani zaključil magistrski študij. Je vsestranski umetnik, ki se izraža z risanjem, slikanjem, ilustracijo, animacijo in oblikovanjem.

Ilustracije redno objavlja v časopisih doma in v tujini, ilustrira knjige za odrasle in otroke, je sodelavec Lutkovnega gledališča Ljubljana. Razstavljal je na številnih skupinskih razstavah, redno razstavlja tudi na Bienalu slovenske ilustracije in Bienalu Brumen. Za svoje ustvarjanje je prejel že številne nagrade, med njimi tudi plaketo Hinka Smrekarja leta 2014.

Živi in ustvarja v Ljubljani kot samostojni umetnik.

Ana Zavadlav je po diplomi iz slikarstva leta 1997 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku leta 2001 tam zaključila študij na specialki za grafiko pri prof. Branku Suhyju. V letu 1999 je bila na študijskem izpopolnjevanju na Indiana University of Pennsylvania (ZDA) na oddelku za grafiko, leta 2002 pa je ustvarjala v Cite d’Art v Parizu.

Od leta 2003 se posveča knjižni ilustraciji za otroke, mladino in odrasle. Redno objavlja v otroških revijah (Cicido, Ciciban, Galeb, Mavrica) in ima bogato bibliografijo objav v knjigah.

Njena dela so bila večkrat nagrajena, med pomembnejše nagrade za ilustracije sodita dve priznanji Hinka Smrekarja (2006 in 2013) ter posebna pohvala po izbiri posamičnega člana žirije na Bienalu slovenske ilustracije leta 2010.

Živi in dela v Solkanu kot samostojna kulturna ustvarjalka.

Več o Ani Zavadlav in njenem delu lahko preberete tudi v Albumu slovenskih ilustratorjev (Mladinska knjiga, 2005).

Andreja Peklar je diplomirala iz slikarstva pri profesorju Andreju Jemcu in Jožefu Muhoviču na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Že kmalu po študiju je stopila v svobodni poklic in se posvetila predvsem ilustriranju knjig za otroke. S svojimi ilustracijami je opremila številne slikanice, pa tudi učbenike in revije za otroke in mladino, je tudi uspešna pisateljica. Imela je vrsto samostojnih razstav ilustracij, udeležuje pa se tudi pomembnejših mednarodnih selekcioniranih razstav ilustracij v tujini. Za svoje delo je prejela različna priznanja in nagrade tako doma kot v tujini, med njimi tudi priznanje Hinka Smrekarja na bienalu 2016.

Živi in dela v Ljubljani kot svobodna umetnica.

Peter Škerl je diplomiral iz ilustracije in oblikovanja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Od leta 2002 ustvarja kot svobodni umetnik. Ilustrira slikanice in knjige za otroke ter mladino, učbenike in priročnike ter objavlja v otroških revijah (Cicido, Ciciban, Mavrica). S svojimi ilustracijami je opremil več kot sto različnih izdaj knjižnih del, je tudi soustvarjalec več lutkovnih in gledaliških predstav.

Na svoji ilustratorski poti je prejel veliko nagrad, med njimi posebno priznanje Hinka Smrekarja za mladega ustvarjalca (2002) ter leta 2013 tudi Veliko nagrado Hinka Smrekarja.

Škerl živi in ustvarja v Dolenjskih Toplicah.