NMSB V MEDIJIH

Branje v medijih

• Studio ob 17-ih: O pomembnosti glasnega branja in pripovedovanja pred mesecem nacionalnega skupnega branja (3. 9. 2025)

• ARS   Grafoskop: 65 let Bralne značke in 10 minut na dan za branje (24. 9. 2025)

• Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame | SIO Novice
• Ars • Grafoskop • Slovenska ilustracija (rtvslo.si)
• Ars • Literarna matineja • Za privzgajanje pristnega veselja do branja imamo zelo malo časa (rtvslo.si)
• ARS • Arsovo domače branje
• TV Maribor • Tele M • Dr. Sabina Fras Popovič: Branje je odnos (rtvslo.si)

BRANJE NA eKULTURNEM BAZARJU 2024

Medgeneracijsko branje, okrogla miza

Sodelujejo: Tjaša Urankar, Javna agencija za knjigo RS; Andreja Mezinec, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Vida Tivadar, OŠ Cvetka Golarja Ljutomer; Vanja Kačič in Vesna Junger, POŠ Kotlje; Tina Pajnik, OŠ Vide Pregarc, Ljubljana. Povezuje: Tilka Jamnik, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Na okrogli mizi so spregovorili o pomenu medgeneracijskega branja za globlje razumevanje literature in poglabljanje medosebnih odnosov med bralci. Izpostavili so deset let projekta medgeneracijskega branja in lansko vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan, s katero se je Nacionalni inštitut za javno zdravje v letu 2023 uspešno pridružil medresorskemu projektu Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) in jo z vsemi deležniki NMSB pripravlja tudi letos. Sodelujoče so predstavile primere dobrih praks medgeneracijskega branja: pogovor mladih in odraslih bralcev o prebrani mladinski knjigi; družinsko branje, medvrstniško branje, branje mladih v domovih starejših in branje otrok s posebnimi potrebami. Predstavile so tudi informacije, ki so pripravljene na spletni strani NMSB za spodbujanje medgeneracijskega branja, in povabile, da tovrstne dogodke predstavljamo v dogodkovniku NMSB: https://nmsb.pismen.si.

Kako zdravo zazibamo otroka v spanec, medresorski dogodek

Sodelujejo: dr. Ljubica Marjanovič Umek, psihologinja; Brigita Zupančič Tisovec, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Špela Šebenik, uredništvo programa Lahko noč otroci!, Radio Prvi, Radio Slovenija; Tatjana Kos, vodja projekta Lahkonočnice, A1. Povezuje: Tadej Pišek.

Spanje otrok je ena od rutinskih dejavnosti, ki pa jo lahko naredimo prijetno tako za otroke kot nas odrasle. Dejavnosti, ki dojenčka, malčka in otroka umirita in »odpeljeta« v njegov svet, sta skupno branje odraslih in otrok ter poslušanje pravljic, zgodb. In zakaj imata skupno branje in poslušanje tako pomemben učinek na razvoj in učenje različno starih otrok? Dr. Ljubica Marjanovič Umek izpostavlja, da gre za čustveno varno okolje (v postelji pod odejo, na kavču, ob njem pomembna oseba, ki ima čas), ki otroku omogoča, da umiri svoje misli, usmeri pozornost na dogajanje v zgodbi, podoživlja čustva junakov in junakinj, vstopa v socialne odnose z njimi, si predstavlja, kot da je … ter ne nazadnje pridobiva nove izkušnje na vseh ključnih področjih govornega razumevanja in izražanja.

Po drugi strani je spanje biološko nujen proces, ki kritično vpliva na naše zdravje. V dnevu posameznika se tako izmenjujejo tri različne gibalne oblike: poleg telesne dejavnosti in sedečega življenjskega sloga spanje praviloma zajema kar tretjino življenja odraslega človeka. Redno in kakovostno spanje v priporočenem številu ur je povezano z boljšim zdravstvenim stanjem, vključno z izboljšano pozornostjo, vedenjem, učenjem, spominom, čustvenim uravnavanjem, kakovostjo življenja ter duševnim in telesnim zdravjem. V Sloveniji raziskave kažejo, da so naši otroci in mladostniki kronično nenaspani.

O tem, kako otroka zdravo zazibati v spanec, so spregovorili s primerom dveh projektov: radijska oddaja Lahko noč, otroci in kratke zvočne pravljice Lahkonočnice.

Prostori in podobe branja, okrogla miza

Sodelujejo: Nina Kožar, pobudnica gibanja Knjigobežnice; Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije; doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič, Filozofska fakulteta UL; doc. Gašper Medvešek, Fakulteta za arhitekturo UL; Klemen Markovčič, Radio Slovenija; Natalija Žalec, Andragoški center Slovenije. Povezuje: Alenka Štrukelj, Andragoški center Slovenije.

Branje ni le kognitivni proces, ampak tudi telesna in čustvena praksa, ki jo moramo ozavestiti. Kakovostno branje in vstopanje v notranje svetove sta najtesneje povezana z ustvarjenjem bralnega ozračja in prostorov branja, ki so prostor naše osebne in družbene eksistence. Znameniti arhitekt Jan Gehl pravi: »Sedeli bomo pred trgovino na vogalu in pili kavo ali sedeli v parku in brali časopis le, če so to prijetni kraji.«

S pogovorom in razstavo, ki je bila dan na ogled na Kulturnem bazarju 2024, sicer pa se seli po različnih krajih Slovenije, smo želeli spodbuditi razmislek o branju kot o vsakdanji praksi, ki nas bogati, zvišuje kakovost življenja, izboljšuje naše duševno zdravje ter nas ustvarjalno povezuje z drugimi, življenjskim okoljem in naravo. Poudarili smo predvsem javni prostor, ki lahko postane prostor skupnega branja – priložnostnega ali načrtovanega, javnega ali zasebnega. To je lahko park, muzej, javni promet, gozd ... Med dejavniki, ki spodbujajo ali zavirajo branje, imajo pomembno vlogo tudi različni mediji.

Na okrogli mizi smo spregovorili o novih pogledih na branje. Pogovarjali smo se o tem, kako z inovativnimi rešitvami kuriranja prostora in s pogovori o branju spodbujamo bralno kulturo, ter predstavili, kakšni so naši načrti za Nacionalni mesec skupnega branja 2024.

ARHIV GRADIV NMSB

DRUŽBENA OMREŽJA 2025

Naložite pasice za Facebook, Instagram in ostala družbena omrežja.

PLAKATI  BEREMO SKUPAJ / NMSB 2025

BEREMO_SKUPAJ_PLAKAT_2025_rumen (.jpg, 682 kB)

BEREMO_SKUPAJ_PLAKAT_2025_brez datuma

Plakat s poljubno vsebino - ležeče:
NMSB2025_Beremo-skupaj_ležeče.pdf

KARTICE  BEREMO SKUPAJ / NMSB 2025