8. Teden pisanja z roko
Strokovna sreda: Predstavitev knjig, prejemnic priznanj zlata hruška 2022, in 50. obletnica revije Otrok in knjiga
Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki deluje pri Mestni knjižnici Ljubljana, vas 25. januarja 2023 ob 10. uri vabi na Strokovno sredo, na kateri bodo predstavili knjige, prejemnice priznanj zlata hruška 2022, obeležili pa bodo tudi 50. let revije Otrok in knjiga.
Program:
Okrogla miza s prejemniki priznanj zlata hruška 2022:
– izvirno slovenska mladinska leposlovna knjiga Romeo in Julija iz sosednje ulice (Založba
Miš; dr. Gaja Kos in Jure Engelsberger)
– izvirno slovenska mladinska poučna knjiga Naš Jurčič (Mestna knjižnica Grosuplje; Roža
Kek in Damijan Stepančič)
– prevedena mladinska leposlovna knjiga Bratov Kožuh (Založba Mladinska knjiga;
Alenka Veler)
– prevedena mladinska poučna knjiga Pod zemljo (Založba Mladinska knjiga; Andrej Ilc)
Darka Tancer-Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga: Ob 50. obletnici revije
Prijave niso potrebne. Vabljeni!
Odmev na strokovni posvet Vizualno pripovedovanje. Od slikanice do stripa.
V petek, 9. 9. 2022, se je na Filozofski fakulteti UL zbralo več kot 100 udeležencev letošnjega nacionalnega strokovnega posveta Bralnega društva Slovenije. Cilj našega druženja je bilo nadaljevati razmišljanja o vizualni pismenosti in njenem pomenu za družbo, ki jih je zastavil prvi nacionalni strokovni posvet na to temo, ki je leta 2021 potekal v Cankarjevem domu, hkrati pa je bil posvet tudi uvod v Nacionalni mesec skupnega branja.
Na začetku posveta so udeležence pozdravili mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, in dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
V uvodnem predavanju je dr. Julij Selan predstavil osnove likovne teorije in kompozicije, sledilo pa je predavanje Damijana Stepančiča o temeljnih razlikah med slikanico in stripom. Deborah Soria, vodja projekta Silent Books, je v posnetem intervjuju, ki ga je z njo opravila dr. Veronika Rot Gabrovec, spregovorila o projektu knjižnice za begunce na otoku Lampedusa, osnovane na slikanicah brez besedila. Sledilo je predavanje likovnega urednika Pavleta Učakarja o sodelovanju z ilustratorji, Ciril Horjak in Zoran Smiljanić pa sta spregovorila o izobraževalnem stripu. Po odmoru je sledil pogovor o festivalih, projektih in drugih dogodkih, v katerem so sodelovale Nuša Jurjevič (Vodnikova domačija / Center za ilustracijo), Katerina Mirović (Stripburger), Tanja Skale (Festival stripa Tinta), in publicistka Pia Prezelj. Strip v pedagoški praksi je v zaključnem predavanju predstavila mag. Katja Lah Majkič. Posvet se je zaključil z delavnico stripa za udeležence, ki jo je vodil stripar Matej Kocjan – Koco.
Za pomoč in podporo pri izvedbi posveta se zahvaljujemo Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in Zavodu RS za šolstvo, ki sta sofinancirala posvet, ter Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani za organizacijo.
Prispevek pripravila: Ema Karo, Bralno društvo Slovenije
Zlate hruške v najlepši izložbi mesta
Kot je že tradicija, v začetku januarja, zlate hruške okrasijo izložbo knjigarne Konzorcij. Letošnjo preobleko, dišečo po pomladi, je zasnoval ilustrator in grafični oblikovalec Peter Škerl. Izhajal je iz slikanice Drevo in ptica, prejemnice znaka za kakovost zlata hruška, ki jo je ustvaril s pesnico Andrejo Borin. Takole je razmišljal o zlatih hruškah:
Korenine drevesa so čvrsto vkopane v zemljo,
veje pa se raztezajo proti nebu, proti soncu.
Najpomembneje za drevo je, da raste, cveti
in obrodi plodove za novo življenje.
Ravno ZLATA HRUŠKA znak za kakovost mladinskih knjig
nas naredi to, da se želimo spreminjati in razvijati,
da delujemo tu in zdaj, ter želja po iskanju smisla življenja
in udejanjanja večnih vrednot…
Zlata hruška je znak za kakovost otroških in mladinskih knjig. Vsako leto so najboljše predstavljene v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig, letošnji nosi naslov Utrip svet(eg(a.
Celotno novico lahko preberete na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana.
Ta veseli dan kulture 2022
Ministrstvo za kulturo je z dnevom odprtih vrat slovenske kulture, imenovan tudi Ta veseli dan kulture, začelo v Prešernovem letu, leta 2000. Številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji v spomin na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, ki se je rodil 3. decembra 1800, na ta dan široko odpirajo svoja vrata in obiskovalce vabijo na brezplačne kulturno-umetniške dogodke.
Seznam prireditev, ki bodo potekale na Ta veseli dan kulture 2022, najdete na povezavi tukaj.
Program dogodkov obsega gledališke in plesne predstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve. Letos bodo nekateri dogodki potekali tudi 2. decembra.
Vabljeni!



Nedavni komentarji